Pred kratkim sem zamenjala službo, zdaj jo imam uro vožnje stran. Prej se mi to ni zdel problem, ker rada vozim in me vožnja nikoli ni utrujala. V novi službi sem dobila tudi službeni avto, ki bi mi ga mnogi zavidali ... Pa vendar, ne vem, ali si domišljam, toda v zadnjem času prihajam v službo čisto ožeta, izčrpana in z meglo v glavi. Prvo uro v službi se le skrivam, da počasi pridem k sebi in normalno začnem delati. Začela sem sumiti, da gre mogoče za avto. Ko sem enak čas za volanom svojega osebnega avta (ki je sicer neprimerljivo slabši od službenega), se mi zdi, da se počutim bolje. Mož pravi, da je vse v glavi. Je možno, da bi na moje počutje vplival avto? Res se mi zdi škoda, da bi ga vrnila. Še bolj pa me skrbi, da bi v službi mislili, da sem zmešana baba, ki v glavi nima vse pospravljeno.

Verica L.

Upam, da tega članka ne boste brali v dolgi koloni pred mejo ali v zastoju na avtocesti. Že brez tega v avtih preživimo vse več svojega življenja. Raziskava, ki jo je za potrebe razvoja svojih vozil opravil Citroën, je pokazala, da povprečen Evropejec v avtu preživi več kot štiri leta svojega življenja. Svoje povprečne porabe časa ni težko izračunati. Če se na avtocestah gibljemo povprečno okrog 100 km na uro, v mestih pa okrog 40 ali še manj, če upoštevamo parkiranje, lahko rečemo, da smo na vsak prevoženi kilometer porabili eno minuto življenja. Če na leto z avtom naredite 20.000 kilometrov, to pomeni, da ste v avtu preživeli 20.000 minut, kar pomeni 333 ur oziroma 14 dni na leto. Če je vaša služba povezana s prevozom ali obiskovanjem strank, je lahko avto vaš drugi dom. Vožnja zahteva pozornost in zagotovo terja tudi nekaj naše energije. Vendar utrujenost, ki jo pogosto čutimo, ko stopimo iz avta, ni nujno posledica tega, da smo nekaj ur vozili. Zakaj so utrujeni tudi tisti, ki so v avtu le veselo klepetali, jim ni bilo treba biti na preži ali česarkoli početi? Če želimo ohraniti čim več energije, je dobro vedeti, kaj prispeva k občutku utrujenosti, in te vplive kar se da zmanjšati. Potem boste verjetno presenečeno ugotovili, da vas vožnja sploh ne utruja toliko, kolikor se vam ta trenutek zdi.

Večina razlogov za utrujenost je nevidnih. Prvi je elektromagnetni smog, na drugem mestu so povečane koncentracije kemikalij, ki smo jim v avtu izpostavljeni. Na tretjem pa je prisilna drža za volanom oziroma zaspali obtok zaradi dolgega sedenja v istem položaju. Strokovnjaki stavbne biologije opozarjajo, da so razvijalci avtomobilske industrije usmerjeni predvsem k novim funkcijam, ugodju in sodobnosti, zelo malo pa se ukvarjajo s tem, kako bodo inovacije vplivale na zdravje tistih, ki so v avtu. Če bomo nadaljevali s takšnim razvojem, bomo dobili popolne avte, ki bodo uničevalni za človeka.

Novo ne pomeni vedno koristno

Ko gre za elektromagnetni smog, ki nastaja v avtih, ga poglavitni del prihaja iz vse večjega razmaha brezžičnih tehnologij, ki nas bremenijo z visokofrekvenčnim sevanjem. Drugi vir obremenitev pa je magnetno polje, ki smo mu v avtih izpostavljeni, kadar vozimo.

Visokofrekvenčna sevanja

Visokofrekvenčna oziroma pogosteje imenovana mikrovalovna sevanja nas dosegajo predvsem zaradi uporabe mobilnih telefonov in brezžičnega omrežja. Danes je skoraj nemogoče najti mesta, kjer jim nismo izpostavljeni. Ker so povsod okrog nas bazne postaje, bomo tudi v avtu, na kolesu ali peš deležni nekaj sevanja. Ni pa vseeno, koliko ga bo.

Avto je kletka. Vsaka brezžična tehnologija, ki je vključena, se bo nenehno povezovala z baznimi postajami. Te so, odvisno od terena, vsakih 4–8 kilometrov (s tehnologijo 5G pa bodo še veliko gosteje postavljene), in vsakič, ko gremo mimo njih, se naši telefoni z njimi prevezujejo, kar za nekaj časa močno poveča elektromagnetno sevanje v kabini avta. Ker je avto kot Faradayeva kletka, ki ovira prehod signala, bodo naši telefoni in tablice morali sevati z maksimalno močjo, da vzpostavijo stik. Še bolj je to obremenilno, če imamo prižgan prenos podatkov, wi-fi ali bluetooth. Če vaš telefon nenehno preverja temperaturo zraka, novice, status na FB, e-pošto, pomeni, da bo nenehno proizvajal elektromagnetni smog. Ta se v avtu delno odbija-zadržuje, koncentrira in nas močno izčrpava.

Če želite priti na cilj čim manj utrujeni, brez suhih oči, meglene glave, mravljinčastih udov in bolečin v vratu, je treba zmanjšati odjem energije, ki nam ga povzroča elektromagnetni smog. Na voljo imamo tri scenarije, ki jih priporoča tudi stavbna biologija:

1. scenarij: zdravje na prvem mestu

2. scenarij: dosegljivi, vendar ne za vsako ceno

3. scenarij: če ne gre drugače

1. scenarij: zdravje na prvem mestu

Če se odpravimo na izlet v Portorož, na poslovni sestanek v Maribor ali, kot navajate v pismu, če se vozimo kakšno uro do službe, je to, koliko nas bo vožnja izčrpala, v veliki meri odvisno od tega, koliko elektromagnetnega smoga bomo v avtu ustvarili. Če imamo srečo, da je naš avto brez vgrajene sodobne tehnologije, je situacija relativno preprosta. Če bomo telefone dali na letalski način, bomo uživali v vožnji in na cilj prispeli presenetljivo bolj spočiti kot doslej. Pogoj je, da so telefoni vseh sopotnikov na letalskem načinu in da ne uporabljamo bluetotha oziroma wi-fija. Npr. glasbe, ki jo z iPoda ali telefona brezžično prenašamo na avtoradio. Če potrebujemo navigacijo, karte prej naložimo in uporabljamo telefon ali navigacijske naprave brez povezave. Morebitne zastoje na cestah pa preverimo pred odhodom ali na postajališču, kjer bomo naredili odmor. Med vožnjo radio nastavimo na sprejem informacij o stanju na cestah. Takrat je količina EMS, ki ga bomo ustvarjali sami v avtu, nična.

Če imamo modernejši avto, se eliminiranje elektromagnetnega smoga lahko zaplete. Dejansko pogosto niti ne veste, kaj vse v vašem avtu lahko ustvarja tovrstno onesnaženje. Avti so danes polni senzorjev, mnogi imajo že vgrajeno brezžično povezavo, imamo zaslone, vgrajene v sedeže, zaščito proti kraji, ki zahteva, da avti nenehno sporočajo svojo lokacijo, vse več je senzorjev, ki skrbijo za varnost med vožnjo ... Vožnja morda s pomočjo vse te opreme postaja varnejša, le da ne vemo, ali prednosti odtehtajo nevarnosti, ki jih takšna tehnologija predstavlja za zdravje. Pri nekaterih avtih je vire sevanj možno relativno preprosto izklopiti, pri nekaterih morajo to storiti na servisu. Žal pri nekaterih sploh ni možno izklopiti nekaterih »dosežkov«, ki ves čas ustvarjajo sevanje v kabini. Ker je kombinacij toliko, kolikor je avtomobilov, je najvarneje sevanje izmeriti in identificirati največje onesnaževalce. Potem pa odklopiti vse, česar ne potrebujemo, oziroma to vklapljati le po potrebi.

2. scenarij: dosegljivi, vendar ne za vsako ceno

Včasih se nam zdi, da je skrb za naše zdravje nedopusten luksuz in da moramo na prvo mesto dati potrebe drugih. Kaj če je stara mama doma sama in moramo biti dosegljivi? Kaj če čakamo pomemben klic iz podjetja? Kaj če me otrok pokliče? V takšni situaciji, ko morate biti dosegljivi na telefonu, lahko vsaj zmanjšate sevanje, ki ga povzročajo povezava bluetoth, wi-fi in prenos podatkov. Ti trije povzročajo več sevanja kot prižgani telefon, zato si obremenitev precej zmanjšamo, če te funkcije odklopimo. Če imamo le prižgan telefon, bomo deležni sevanj pri povezovanju z baznimi postajami. Če pa so prižgani prenosi podatkov, je sevanje skorajda nenehno.

Prostoročno telefoniranje ne rešuje težav

Snovalci teh sistemov očitno niso razmišljali, da želimo telefon oddaljiti od ušesa tudi zaradi naše osebne varnosti. Odvisno od sistema v avtu, bomo v večini primerov, kadar imamo telefon povezan z avtomobilskim sistemom za telefoniranje, obsevani neprestano, tudi ko zveza ni vzpostavljena. Nekateri sistemi pa moč sevanja zmanjšajo, kadar niso v uporabi določen čas. Nosilec za telefon damo na armaturno ploščo ali na sedež vsaj pol metra daleč, toda tako, da se bomo lahko prostoročno (kar dovoljuje zakonodaja) pogovarjali in bomo sogovornika slišali. Če bi se morali odzvati na klic, naj bodo pogovori zelo kratki in pogovarjamo se po mikrofonu ter zunanjem zvočniku, ne da bi telefon prislonili na uho, saj to med vožnjo prepoveduje zakonodaja, hkrati pa ni v okviru priporočil za varnejšo uporabo mobilnega telefona glede zdravstvenih tveganj, kot priporoča stavbna biologija. 

Izvedljivost takšnega načina pogovora je odvisna tudi od hrupa v avtu. Praviloma pri osebnih avtih in pri nižjih hitrostih to gre.  Če je v avtu pri večjih hitrostih hrup, poskušamo hitrost vožnje zmanjšati oziroma ustavimo vozilo na varnem in za to namenjenem območju, kjer opravimo klic.

Več v reviji Zarja/Jana št. 30, 23. 7. 2019.