Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki ne izbira po spolu niti po starosti. Po statistiki, s katero razpolaga Nacionalni inštitut za javno zdravje, naj bi vsaj enkrat v življenju zanjo zbolel vsak šesti človek. Sprožijo jo lahko različni življenjski dejavniki in situacije, vsem pa je skupno to, da se poruši ravnovesje v delovanju nekaterih kemičnih prenašalcev v predelu možganov, ki uravnava razpoloženje. Antidepresivi, ki so namenjeni zdravljenju depresivnih stanj, tako temeljijo prav na učinku na te kemične prenašalce, ki odločilno vplivajo na človekovo počutje. Vendar pa jih je treba jemati vsaj dva tedna, da sploh začnejo učinkovati. In tudi po tem času jemanja se kar 30 odstotkov ljudi, ki trpijo za depresijo, ne odzove na terapijo s trenutno razpoložljivimi zdravili. V medicinskih znanstvenih krogih so se dolgo trudili narediti zdravilo, ki bi učinkovalo bolje, predvsem pa hitreje, saj je to za človeka s hudo depresijo izrednega, včasih celo življenjskega pomena. Kar nekajkrat se je v zadnjih letih v strokovnih člankih pojavil ketamin, ki se sicer v medicini in veterini že desetletja uporablja kot anestetik. Sploh ameriški psihiatri so ga izpostavljali kot učinkovitega pri zdravljenju depresije, saj nekateri psihiatri v ZDA svoje bolnike že nekaj časa zdravijo z njim, in sicer jim ga odmerjajo po infuziji, a v zelo nizkih odmerkih. Nihče pa ni – vse doslej – uspel pojasniti, kako ketamin zares učinkuje kot antidepresiv. To je nedavno uspelo skupini slovenskih raziskovalcev iz treh ustanov (Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete; Celice, biomedicinskega centra in Kemijskega inštituta), ki so odprli nov vpogled v učinek ketamina na celični in molekulski ravni. Ta predstavlja nove možnosti za razvoj hitro učinkujočih antidepresivov.
Učinkuje širše, hitreje in učinkoviteje. Ugotovitev, da ketamin zdravi depresijo, je stroka označila za najpomembnejši preboj zadnjega pol stoletja na tem področju v psihiatriji, kjer učinkovitih, hitro učinkujočih antidepresivov ni. Ketamina sicer niso odkrili slovenski strokovnjaki, so pa ti uspeli natančneje pojasniti način njegovega učinkovanja pri nizkih odmerkih – zdaj torej tako stroka kot vsi drugi, ki jih to zanima, lahko izvedo, kako je mogoče, da ima ketamin takojšen učinek, ki ob samo enkratnem odmerku traja tudi ves teden ali še dlje. Kot je pokazala slovenska študija, je ketamin tako zelo poseben in drugačen od drugih antidepresivnih učinkovin, ker v nizkih odmerkih ne učinkuje zgolj na specifične receptorje (NDMA) na nevronih, kakor so doslej opisovali v znanstveni literaturi, temveč tudi na astrocite, tako imenovane ne-nevronske celice, ki po številu v možganski skorji človeka prekašajo nevrone. Te celice, ki imajo podporno vlogo za nevronske mreže (še nekaj, kar je v našem telesu in igra veliko vlogo pri tem, kako se bomo počutili), so bile raziskovalno prezrte skoraj stoletje. A da ne bomo zajadrali v preveč strokovne vode, recimo samo, da ima ketamin v našem telesu širši spekter učinkovanja kot doslej uporabljane antidepresivne učinkovine in da je prav zaradi tega toliko učinkovitejši.
Pomembno dognanje. O najpomembnejših ugotovitvah njihove raziskave smo se pogovarjali z enim izmed raziskovalcev, akad. prof. dr. Robertom Zorcem, univ. dipl. biol., z ljubljanske medicinske fakultete. V bolj znanstvenem jeziku nam je razložil, da je pri zdravljenju depresivne osebe ključno, da se z zdravili doseže povečanje vsebnosti sekundarnega prenašalca cAMP v možganih. »Če nam to s pomočjo zdravil uspe doseči, se stanje bolnika izboljša. Posledično so nekateri znanstveniki predvidevali, da je tudi antidepresivni učinek ketamina povezan s povečanjem cAMP v možganih. Naša študija je prvič neposredno pokazala, da ketamin v nekaj minutah poveča znotrajcelično koncentracijo cAMP v astrocitih. Naši rezultati so pokazali povsem nov mehanizem učinkovanja ketamina, tudi neposredno na strukturo celične membrane. Ta predstavlja okolje ne le za receptorje NMDA, ki so bili doslej v ospredju pogovorov in raziskovanj, temveč za vse druge signalne proteinske molekule, ki so v celični membrani. Učinkuje specifično na celično membrano astrocitov, ki v možganih sintetizirajo velike količine holesterola, sestavine celičnih membran.« Ketamin je namreč topen v maščobi, kar je pomemben podatek za stroko, za preostale, ki o ozadju delovanja možganov in drugih telesnih procesov ne vemo kaj dosti, pa verjetno malenkost manj.
Več v reviji Zarja/Jana, št. 33, 13. 8. 2019
