Nasveti

Ženske spimo slabše od moških

Neva Železnik
27. 8. 2019, 07.14
Deli članek:

Nespečnost (insomnia) pomeni: težko zaspati, se med spanjem pogosto zbujati ali oboje ter se prezgodaj zbuditi. Vsakomur pa nespečnost hudo poslabša kakovost življenja.

Revija Zarja
...

Novorojenček prespi kar okoli 16 ur na dan, dvoletnik poleg noči prespi še nekaj ur popoldne, mladostnik je zaspan skoraj ves čas, starostnik pa običajno slabo spi. Po 65. letu je nespečnih okoli četrtina moških in skoraj polovica žensk. Znano je tudi, da ljudje spimo različno dolgo. Zato je lahko tudi nekajurno nočno spanje za nekoga povsem dovolj, za drugega pa premalo. V poprečju naj bi spali od šest do osem ur.

Kaj lahko naredimo, da bomo bolje spali? V svoje življenje moramo uvesti ustrezne spalne navade, ki naj imajo pri zdravljenju nespečnosti prednost pred zdravili, saj se na uspavala lahko navadimo, in če jih nehamo jemati, brez njih še težje zaspimo. Zato ameriški in tudi naši zdravniki priporočajo, da gremo v posteljo vsak dan ob istem času in da tudi vstajamo vsak dan ob isti uri. Tega urnika naj bi se držali tudi ob koncih tedna in na počitnicah.

· Ustvarimo si udobno okolje za spanje. V sobi, kjer spimo, naj bo temno, ker se melatonin, hormon spanja, izloča le v popolni temi. Tudi hrup je lahko moteč. Če partner/ka smrči, si pomagajte s čepki ali spite v drugi sobi, če jo imate. 

· Izogibajte se alkoholu in kofeinu. Alkohol lahko povzroči, da postanete zaspani, vendar boste spali nemirno in težko. Kofein, ki ga poleg kave vsebujejo tudi pravi čaj, kokakola in čokolada, pa je stimulans, ki lahko povzroči težave s spanjem.

· Nehajte kaditi. Nikotin je podobno kot kofein stimulans. Lahko povzroči večkratno prebujanje ali celo nočne more.

· Pazite na prehrano. Težak obrok ali začinjena hrana pred spanjem lahko povzročita nespečnost. Preveč tekočine zvečer pa je vzrok za pogoste in moteče odhode na stranišče sredi noči. In potem je navadno težko zaspati nazaj.

· Izogibajte se tudi popoldanskemu in večernemu dremežu.

· Pol ure pred spanjem počnite kaj sproščajočega, npr. berite, meditirajte, pojdite na lenoben sprehod ...

Kaj pa zelišča, ki jih imamo na voljo?

Kadar nam kdo omeni hmelj, pomislimo na pivo. A hmelj ni le glavna sestavina piva, temveč spada med zelišča z zdravilnimi učinkovinami. Čaj iz hmelja učinkuje pomirjevalno in uspavalno. Hmelj je dvodomna rastlina, na njem najdemo cvetove moškega in ženskega spola, za zdravilne namene pa uporabljamo predvsem slednje. Pri težavah s spanjem se priporoča pitje hmeljevega čaja pol ure pred odhodom v posteljo, saj hmelj vrača in omogoča normalen spanec. Hmeljev čaj vpliva tudi na izločanje seča in odvajanje nakopičene vode v telesu ter pozitivno vpliva na revmo in protin. In kako ga pripravimo? Od dve do tri čajne žličke hmelja prelijemo z vrelo vodo (150 ml). Pokrijemo in pustimo stati od 10 do 15 minut, nato precedimo. Čaj pijemo ohlajen ali vroč.

Melisni pripravki učinkujejo pomirjevalno, uspavalno in hkrati uničujejo viruse (zlasti virus herpesa na ustnicah) ter bakterije. Čajno žličko melise prelijemo z vrelo vodo in pustimo pokrito od 5 do 10 minut. Potem precedimo in spijemo. Melisa se meša tudi v čajne mešanice za pomoč ob prebavnih težavah, saj rahlo blaži krče, odganja vetrove, pospeši iztok žolča in spodbuja tek. Priporočajo se tudi mešanice z drugimi pomirjevalnimi in uspavalnimi zelišči, na primer koriandrom, muškatnim oreščkom, nageljnovimi žbicami, cimetom, angeliko in ingverjem.

V Sloveniji poznamo pasijonko kot priljubljeno okrasno rastlino s čudovitimi cvetovi. Zdravilna pasijonka je le ena od približno 500 vrst pasijonk. Izvira iz Severne, Srednje in Južne Amerike. V subtropskih in tropskih predelih jo danes tudi gojijo. Zdravilni del rastline so predvsem cvetovi in plodovi. Najpogosteje jo posušimo, razrežemo in zaužijemo v čaju. Za izdelavo suhih in tekočih izvlečkov lahko uporabimo tudi svežo rastlino. Snovi v pasijonki uspavajo. V tujini obstajajo tudi pripravki s pasijonko v obliki kapljic in tablet. Znana je tudi uporaba pasijonke v homeopatiji.

Muškatni orešček pomirja ter učinkuje protivnetno in protibakterijsko. Je odličen vir mangana, ki pomaga uravnavati krvni sladkor, presnavljati ogljikove hidrate in izboljšuje vsrkavanje kalcija. Olje iz muškatnega oreščka stimulira možgane, povečuje sposobnost koncentracije, pomaga pri anksioznosti in depresiji. Že stoletja pa se muškatni orešček priporoča še pri nespečnosti. Ščep muškatnega oreščka se da v toplo mleko in izpije kakšno uro pred odhodom v posteljo.

Več v reviji Zarja/Jana št. 35, 27. 8. 2019.