Ker je naša sogovornica tudi velika ljubiteljica športa, predvsem triatlona, in se je že večkrat udeležila svetovnega prvenstva v Ironmanu na Havajih, kar pomeni, da je zapored preplavala 3,8 km, prekolesarila 180 kilometrov in še pretekla 42,2 kilometra, se ukvarja tudi s prehrano športnikov. V zadnjem času pa jo zaposluje prehrana seniorjev, saj postajamo v Sloveniji vse bolj dolgoživa družba.
Kakšna je torej res kakovostna in zdrava hrana?
Zdrava je tista, ki v čim bolj naravni obliki prispe na naš krožnik. To pomeni, da ne potuje čez pol sveta in je ne predelamo do neprepoznavnosti ter ji med kuhanjem dodamo čim manj umetnih snovi. Kakovost prehrane pomeni tudi primerno sestavo obrokov, ki so mešani in tako vsebujejo različna makro in mikro hranila. Energijska vrednost obrokov in njihova hranilna sestava pa mora biti prilagojena posamezniku, ker le tako podpira njegovo zdravje.
Doma ste s kmetov. Kaj ste takrat jedli?
Samo hrano, ki smo jo pridelali in pripravili doma. Nismo jedli hitro pripravljene in konzervirane hrane. Vsak dan tri obroke. Za zajtrk, denimo, žgance, za kosilo enolončnice z mesom, za večerjo pa recimo doma spečen kruh, namočen v mleko.
Si zdravo hrano dandanes lahko po vašem vsi privoščijo?
Energijske in hranilne potrebe lahko pokrijemo z najrazličnejšimi kombinacijami, tudi z zelo enostavnimi in poceni živili. Ključno je vedeti, kaj živila ponujajo, in primerna organizacija prehrane. Zdravja si ne moremo kupiti v trgovini.
V nasprotju z mnogimi trdite, da ni vse belo strupeno (predvsem sol, sladkor, bela moka). In dodajate, da takšno učenje pripomore k prehranskemu poneumljanju, ki ga je v današnji družbi vsak dan več.
Tega ne trdim jaz, takšna so spoznanja znanstvenih raziskav in strokovna priporočila klinične prehrane, ki pa daje splošna priporočila. Pri bolj konkretnih navodilih pri zdravih ljudeh je treba še vedeti, koliko je kdo star, je telesno aktiven, je vitek ali ima veliko kilogramov preveč itd. Pri bolnikih in starostnikih je treba poznati njihovo presnovno stanje in delovanje prebavil. Temu je potem treba prilagoditi prehranske vnose. Pri tem se opiramo na strokovna priporočila za starostnike. To pa nikakor ni kar neka dieta …
Katere so naše največje prehranske napake?
Zatekanje k dietam, obsedenost z živili, iskanje zdravja v dopolnilih, nekritično zaupanje samooklicanim svetovalcem … Prehranskih pasti je danes nešteto.
Mnoge ste razjezili z izjavo, da so shujševalne kure samo za kure. Zakaj ste to rekli?
Že dolgo ne govorimo več o hujšanju. Strokovni pojem je regulacija telesne mase. Debelost obravnavamo kot motnjo prehranskega stanja, ki obsega cel spekter in ima lahko tudi značilnosti kroničnih bolezni. Vzroki za razvoj debelosti so zelo kompleksni in v večini je problem v posameznikovem odnosu do hrane. Sicer pa hrana nikoli ni kriva, če se nekdo nažira. Gre torej za stanje, ki ga moramo obravnavati s spremembo odnosa do hrane. S »shujševalnimi kurami« navadno nastane dodaten problem: pogosto še hujša oblika debelosti.
Bakterije v črevesju se neposredno sporazumevajo z možgani, mar ne?
Seveda, in prav zato so tudi vse šarlatanske prakse s klistiranji in čiščenji napačne in velikokrat škodljive. Samooklicani strokovnjaki, ki takšne prakse propagirajo, nimajo pojma o prebavi in delovanju človeškega telesa. Zato ne nasedajte prehranskim vračem. Bližnjic do vitke postave in zdravja ni!
Več v reviji Zarja Jana št. 1, 7. 1. 2020
