Vodja raziskave, dr. Valter D. Longo, ki ga je pred dvema letoma Time Magazine zaradi njegovih raziskav o pozitivnem vplivu delnega posta na človekovo zdravje uvrstil med 50 najvplivnejših ljudi na svetu na zdravstvenem področju, je objavo rezultatov raziskave v reviji Nature Communications komentiral z besedami: »Prvič smo dokazali, da lahko s povsem netoksičnimi posegi v telo učinkovito zdravimo tudi agresivne vrste raka.«
Tako post kot velike odmerke vitamina C oziroma askorbinske kisline že nekaj časa preučujejo kot pomoč pri zdravljenju raka, njihova kombinacija, ki jo je preverjala omenjena skupina znanstvenikov, pa obeta, da bi se z njo lahko povsem izognili agresivnim metodam zdravljenja raka, kot sta obsevanje in kemoterapija.
Prvim raziskavam so se posmehovali. Že v 70. letih prejšnjega stoletja je ameriški kemik Linus Pauling v sodelovanju s škotskim zdravnikom Ewanom Cameronom ugotavljal, da veliki intravenozni odmerki vitamina C ugodno vplivajo na zdravljenje raka, dokazovala sta, da so bolniki, ki so dobivali injekcije vitamina C, živeli dlje in tudi veliko bolje prenašali posledice kemoterapije. Leta 1979 sta svoje izsledke objavila v knjigi z naslovom Cancer and vitamin C (Rak in vitamin C). Toda ker druge institucije, med drugimi slovita klinika Mayo, njunih izsledkov niso potrdile (mnogi so prepričani, da zaradi pritiska farmacevtskega lobija, ki ga tovrstna testiranja ne zanimajo, saj vitaminov ni mogoče patentirati in z njimi zaslužiti tako kot z drugimi zdravili, denimo), sta ostala tako brez podpore kot tudi ugleda. Da gre za šarlatanske ugotovitve, so ju obsojali, pri čemer ni pomagalo niti to, da je Linus Pauling pred tem dobil kar dve Nobelovi nagradi, in sicer leta 1954 za kemijo, leta 1962 pa za mir.
Ni vam treba pojesti 2000 pomaranč. Kljub nasprotovanju dela strokovne javnosti sta znanstvenika nadaljevala z raziskavami, sčasoma, tudi zaradi večanja zanimanja za alternativne oblike zdravljenja, pa je njunim ugotovitvam vendarle prisluhnilo vse več zdravilcev in tudi zdravnikov in danes je vitamin C dokaj splošno priznan kot učinkovita podpora pri zdravljenju raka. (Mimogrede: tečejo tudi resne raziskave, ali lahko vitamin C uspešno pomaga tudi pri spopadu z nadvse aktualnim covidom-19. Prvi izsledki so menda obetavni.)
Seveda govorimo o intravenoznih odmerkih, zgolj s hrano vitamina C zaužijemo premalo oziroma ga telo v potrebnem odmerku niti ne bi moglo absorbirati. Za ilustracijo: da bi dosegli učinek odmerka, ki ga vbrizgajo bolniku z rakom, bi morali vsak dan, denimo, pojesti kar 2000 pomaranč! Če bi že vi zmogli ta podvig, bi se tolikšni količini askorbinske kisline, ki bi prišla vanj, vsekakor uprlo vaše telo.
Vse več je torej dokazov, da lahko veliki odmerki vitamina C pomagajo večini bolnikov, obolelih za rakom. Gre predvsem za tri oblike učinkovanja, lahko preberete v strokovni literaturi, in sicer (povedano medicinskim laikom prijazno): uničujejo rakave celice, zmanjšujejo rast tumorjev in metastaz ter lajšajo učinke kemoterapije.
Več v reviji Zarja Jana št. 24,16. 6. 2020
