Debelost je čedalje hujša težava sodobnega razvitega sveta – to pokaže že samo sprehod po ulicah svetovnih prestolnic. Več kot 60 odstotkov prebivalcev ima zvišano telesno težo, kar 20 odstotkov med njimi pa je izrazito predebelih. Nikoli v zgodovini ni bilo toliko obolelih z diabetesom tipa 2. Čeprav je medicina izjemno napredovala, nas teži čedalje več neozdravljivih kroničnih bolezni. In to, žal, ne samo odraslih. Britanska vlada je že pred desetimi leti opozarjala, da je pretežkih kar 23 odstotkov otrok med četrtim in petim letom ter kar 33 odstotkov deset- in enajstletnikov. Ti podatki z manjšimi odstopanji veljajo za večino držav razvitega zahoda.

Tipične težave

Razlogi so zagotovo različni, v samem bistvu pa je pretirana telesna teža povezana z načinom prehranjevanja. Jemo preveč in ob nepravem času ter napačna živila. Vsekakor pojemo preveč mesa in sladkorja, kupujemo preveč rafiniranih in predelanih izdelkov, ki nas zgolj nasitijo, ne vsebujejo pa potrebnih hranilnih snovi. Prebavni trakt ob takšni prehrani ne more izkoristiti zaužite hrane in absorbirati posameznih hranil.

Prevelika količina zaužite hrane obremeni prebavila in povzroča prebavne motnje. Prav te pa škodijo vsemu telesu, saj podrejo njegovo kislo-bazično ravnovesje. Nezdrava hrana vsebuje zgolj prazne kalorije in zavzema prostor v želodcu, v katerem bi morala biti drugačna, koristna živila. Zaradi t. i. kislih živil se redimo, posledica debelosti pa je oteženo gibanje. Nabiranje odvečnih kilogramov se krepi, pomanjkanje športa pa doda še težave z okostjem, predvsem s sklepi, saj pri čezmerni teži najbolj trpijo kolena in kolki.

Ni zanemarljivo, da se zaradi zakisanosti telesa tudi hitreje staramo, res skrb vzbujajoče pa je, da v zakisanem telesu nastajajo pogoji za razvoj alergij in bolezni. Naš prebavni sistem se trudi ustvariti ravnotežje, a z dovajanjem prevelikih količin hrane, ki povzroča zakisanost, ter premalo hrane, ki je alkalna, torej bazična, je to nemogoče.

Več v reviji Zarja Jana št. 30. 6. 2020