Nasveti

Osem ur je hrana prijateljica, šestnajst pa sovražnica

Katja Božič
24. 8. 2020, 22.00
Posodobljeno: 25. 8. 2020, 00.26
Deli članek:

Režim prehranjevanja, po katerem vso hrano v dnevu zaužijemo v osmih urah, naslednjih šestnajst pa ne jemo ničesar (lahko pa seveda pijemo vodo, zeliščne čaje, kavo … brez sladil) smo si mnogi prav gotovo zapomnili zaradi najboljšega teniškega igralca na svetu Novaka Đokovića. S prekinitvenim postom, ki sproži za telo blagodejno in koristno avtofagijo, je pridobil neverjetno kondicijo in moč, da je premagal svoje največje tekmece. Ljudje, ki živijo in se prehranjujejo na ta način, so z rezultati zelo zadovoljni. Tudi zdravilec in bioterapevt Marjan Ogorevc ter igralec Jernej Kuntner.

shutterstock
Novak Đoković prisega na avtofagijo.

Marjan Ogorevc, bioterapevt in zdravilec

Avtofagija je nekaj najboljšega za naše telo

Ob mojem zadnjem obisku pri Marjanu na začetku tega leta mi je med drugim povedal nekaj o svojem načinu prehranjevanja, ki mu daje izjemno kondicijo, osredotočenost in ne nazadnje krepost, o čemer v članku o Osi sveta seveda nismo pisali. Zato sem ga tokrat zaprosila, ali nam lahko razkrije, kako je prišel do tako dobrega počutja. »Po petinšestdesetem letu naj bi sodil v skupino, ki ji pravijo ranljiva,« je začel v šali. »Počasi se mi je povečevala teža, zvišal se mi je krvni sladkor in težko sem vzdrževal vrhunsko kondicijo.« Ugotovil je, da je njegov glavni problem v prehrani – preveč sladkorja in drugih ogljikovih hidratov. »Že trideset let sicer ne jem mesa, pred leti pa sem spoznal ketonski režim prehranjevanja in me je navdušil. Z meritvami sladkorja in ketonov sem videl, da se moji rezultati zaradi inzulinske intolerance ne izboljšujejo. Zato sem se odločil za nekajmesečno strogo ketonsko prehrano brez sladkorja in ogljikovih hidratov. To je obrodilo sadove. V pol leta sem težo zmanjšal za šest kilogramov in jo sedaj vzdržujem. Znižala se je tudi raven krvnega sladkorja.« Vse to je kombiniral z vmesnim postenjem. »Prebral sem knjige, poslušal predavanja na Youtubu in začutil, da je v tem nekaj več. Prepričala me je resnica o avtofagiji. To je osnovni proces vsake celice in iz grščine prevedeno pomeni jesti sam sebe. Na tak način se celice odzivajo na viruse, bakterije, infekcije in druge grožnje iz okolja. Leta 2016 je Japonec Jošinori Osumi za odkritje avtofagije prejel Nobelovo nagrado za medicino. Avtofagija med drugim lahko celici v primeru pomanjkanja hrane priskrbi tudi potrebno gorivo, z njo se celica dejansko obnovi.« Po vsem, kar je prebral in preizkusil, Ogorevc meni, da je proces avtofagije nekaj najboljšega, kar lahko damo svojemu telesu, saj močno vpliva na zaščito pred boleznimi, kot so rak, degenerativna obolenja, nevrološke bolezni, diabetes, avtoimunska obolenja, slab imunski sistem. »Skozi evolucijo sta se avtofagija in ketonski način prehranjevanja razvila kot odgovor telesa na daljše obdobje brez hrane. Avtofagijo lahko torej sami spodbudimo s postom ali z delnim postom.« Sam se šest ur prehranjuje, naslednjih osemnajst ur pa pije le vodo. Prvi obrok poje ob enajstih dopoldne in zadnjega ob petih popoldne. Človek si razmerje izbere glede na svoje obveznosti čez dan. »Lažje sem brez hrane dopoldne,« je povedal Marjan in dodal, da bi bilo po tradicionalni kitajski medicini ugodneje imeti zajtrk in kosilo, saj telo popoldne in zvečer težje prebavlja hrano. »Z jedilnika sem črtal ogljikove hidrate in vse sladko. Povečal sem vnos kakovostnih maščob, kot so olivno, kokosovo olje, maslo ali ghee. Jem semena in oreščke ter kruh iz semen, oreščkov, bučne, mandljeve moke in jajc, ki je že sam po sebi polnovredno živilo. Seveda pa so tu še različne vrste zelenjave, korenovke, bučke. Velik del  moje prehrane so solate. Jem tudi jajca in sire ter občasno ribe. Obroke si sestavljam po občutku, kot mi prija, kot mi pove telo. S ketonskim načinom prehranjevanja in avtofagijo se mi zdi, da sem se naučil brez odrekanja pravilno prehranjevati in da je to pravzaprav še največja korist. Zlahka reguliram kilograme, kar je lahko v mojih letih velik problem. Tudi če se malo pregrešim, je krvni sladkor še vedno okrog 5, včasih pa tudi do 4,5, kar je spodnja meja. Nizek sladkor posledično zniža raven inzulina, v nasprotju z visoko ravnjo inzulina, ki stimulira odlaganje maščob v prsi, trebuh in boke ter pri moškem pretvarjanje testosterona v estrogen. Moški zato postaja po videzu in vedenju čedalje bolj poženščen – upadata mu mišična moč, libido in je manj odporen. To pa je tisto, kar pri moškem ženske najbolj sovražijo,« razmišlja. Kljub disciplini pa ni asket, je zatrdil, in si življenje privošči v polnosti. »Ker sem se dolgo učil pravilne prehrane, lahko zdaj tudi grešim – grem na pico, na zabavi pojem tortico, spijem kakšno pivo in tudi črno vino.« Ima veliko energije. »Dobro se počutim v svoji koži in mislim s takšnim načinom prehranjevanja tudi nadaljevati!«

Več v reviji Zarja Jana, 25.8.2020