Gre za prekletstvo prestopnega leta, kot pravi ljudsko izročilo, ali se nas želi planet Zemlja zaradi našega nespametnega ravnanja z njim dokončno znebiti? Nekaj resnice že je v tem, a najbrž gre odgovor vendarle iskati predvsem v dejstvu, da zaradi covida-19 zadnje mesece več ljudi išče uteho v naravi in se tudi loteva več hišnih opravil ter popravil, s tem pa se veča tudi nevarnost nezgod in okužb.
Z učinkovitim cepivom skoraj izkoreninjen. Tetanus, ki mu pravimo tudi mrtvični krč, povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, ki živi v prsti, pogosto je prisoten tudi v črevesju živali in ljudi ter v iztrebkih številnih živalskih vrst (konjev, krav, psov, mačk, podgan, piščancev …). Trosi bakterije C. tetani se pojavljajo po vsem svetu, še pogosteje v vročih in vlažnih podnebnih pasovih. Manj razvite države imajo s tetanusom še vedno veliko težav, v razvitejših okoljih je tetanus zaradi učinkovitega cepiva, tudi pri nas, zdaj že zelo redko obolenje.
Po podatkih NIJZ smo v Sloveniji v letih 2011–2019 zabeležili skupaj 17 obolelih za tetanusom. Največ, pet, jih je bilo v letu 2014, trije v letu 2015, po dva v letih 2011, 2016 in 2018, po eden pa v letih 2012, 2013 in 2019. Leta 2017 v Sloveniji nismo zabeležili nobenega obolelega s tetanusom.
Vzrok največkrat stik rane z okuženo zemljo. Pri nas, če že, zbolevajo predvsem starejše necepljene osebe, to velja tudi za tri bolnike, ki so jih v bolnišnico sprejeli letos. Pri vseh je šlo za poškodbo kože v stiku z zemljo, nam je povedala Tatjana Mrvič, dr. med., z UKC Ljubljana. Posebej nevarne so torej z zemljo onesnažene vbodne rane, na morebitno okužbo s tetanusom pa zdravniki pomislijo tudi v drugih situacijah, to so recimo živalski ugrizi in praske, zlasti na kmetijskih območjih, hujše opekline, komplicirani zlomi, poškodbe z različnimi predmeti (zarjaveli žeblji, denimo) in podobno, tvegana je tudi uporaba nesterilnih materialov pri pirsingu in intravenskem uživanju drog.
Bolezen se kaže na različne načine, odvisno od njene oblike, najpogosteje pa z značilno otrdelostjo in krči v žvekalnih mišicah. Togost mišic žvekalk onemogoča odpiranje ust, žvečenje in požiranje. Sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, krči po vsem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Če krči zajamejo tudi dihalne mišice, glasilke in mišice sapnika, se bolnik lahko zaduši. Ker ob tem zaznavni del živčevja ni prizadet, je bolnik ves čas pri polni zavesti.
Odrasli potrebujejo poživitvene odmerke. Gre torej za zares zoprno in pogosto usodno bolezen, pred katero pa nas lahko učinkovito zaščiti cepivo, ki je v svetu v uporabi že od druge svetovne vojne; pri nas je cepljenje proti tetanusu obvezno od leta 1951. Pred boleznijo tako zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi. Pediatri od letos dojenčke cepijo s šestvalentnim cepivom, kar pomeni, da bodo poleg proti omenjenim petim boleznim zaščiteni tudi proti hepatitisu B. Preostale tri odmerke dobijo v starosti od 12 do 24 mesecev, pri osmih letih in v starosti od 16 do 18 let. Odraslim se priporoča en poživitveni odmerek na vsakih deset let oziroma ob poškodbi, saj osnovno cepljenje po nekaj letih oslabi.
Zaradi epidemije covida-19 preventivnega cepljenja proti tetanusu nekaj časa sicer ni bilo (v urgentnih primerih se je seveda cepilo), zdaj ga znova izvajajo; en odmerek stane 21 evrov. Tatjana Mrvič zato opozarja, da le pobrskajmo po našem zdravstvenem kartonu oziroma knjižici cepljenj, in če je od cepljenja proti tetanusu že minilo deset ali več let, pojdimo po nov odmerek cepiva. Sploh tisti, ki veliko delajo z zemljo oziroma se srečujejo z opravili, pri katerih obstaja tveganje za poškodbo in posledično okužbo rane.
Več v reviji Zarja Jana št. 24. 8. 2020
