Zakaj se o tem ne govori? Najverjetneje zato, ker je v trendu izjemno vitko telo. Ikona, ki si jo želi doseči vedno večji odstotek žensk in v zadnjem času tudi moških. Ker hrepenimo po novih in novih metodah hujšanja, izdelkih in storitvah ter v iskanju sreče, ki jo bomo najverjetneje dosegli šele, ko bomo dovolj vitki, nam prav to ponujajo na vsakem koraku, ob vsakem kliku na svetovnem spletu. Če bi nam povedali resnico, ne bi kupovali izdelkov, ki nam v resnici ne bodo prinesli niti vitkega telesa niti sreče, in bi bili morda bolj zadovoljni s seboj oziroma bi delali drugače. Če pogledamo »zdrav videz ženske« izpred tridesetih let, takoj opazimo, da je ta res videti – zdrava in lepa. Lepo »po žensko« oblikovana postava, »okrogla« ravno tam, kjer je treba. Prav takšne so bile zvezdnice še pred dvajsetimi leti – spomnimo se Angeline Jolie, kakšna lepotica je bila, preden je shujšala v trlico. Tej lepotni ikoni pa je potem sledil ves svet.
Primerna količina maščobe okoli stegen in bokov lahko podpira kakovost staranja in dolgoživost. A kaj ima znanost s tem? »Maščoba okoli stegen in bokov je, dokler smo v normalnem območju, z vidika omogočanja dolgoživosti, torej kakovostnega in zdravega staranja, prej pozitivna kot ne,« pove Mario Sambolec. Pravi, da obstaja znanstveno stališče o tem že dolgo, vendar niti v splošni javnosti niti v medijih ni priljubljeno. Morda tudi zato, ker je maščevje nekaj, kar želimo po navodilu vrednot socialnih medijev na vsak način »pokuriti«. Seveda je pomembno poudariti, da govorimo o količini maščobe, ki podpira zdravje – pri ženski med 15 in 30 in pri moškem med 10 in 20 odstotki. »Ko pa pri ženskah presežemo 30 odstotkov, je njen delež maščobe z zdravstvenega vidika že problematičen, četudi ni vidno debela, enako velja za moške, ki občutno presežejo 20 odstotkov. V normalnem obsegu je torej dobrih ali slabih 25 odstotkov maščobe eden od indikatorjev zdravega ženskega telesa, še posebej, če maščoba ni nakopičena predvsem v predelu trebuha. Obstaja verjetnost, da maščevje okoli trebuha, če ga je preveč, sestavlja tudi tako imenovana visceralna maščoba, ki je nabrana okoli organov in otežuje njihovo delovanje. Iz strokovne literature namreč vemo, da imajo ljudje, ki imajo manj visceralne maščobe, pa čeprav več maščobe na stegnih oziroma na okončinah, daljšo življenjsko dobo. To še ne pomeni, da je maščoba na periferiji zdrava, vemo le, da je manj problematična.
Normalna količina maščobnih zalog, ki niso pretežno okoli trebuha, je za naše možgane znak, da imamo nekaj rezerve za hude čase. To je povsem enako, kot bi imeli v možganih zapisano, da imamo na varčevalnem računu na banki toliko denarja, da nam ni treba skrbeti, če bi se zgodilo karkoli nepredvidenega. Zato je telo manj pod stresom. Ta telesna maščoba torej sporoča možganom o naši energijski razpoložljivosti – da je vse v redu, na zalogi imamo nekaj energije, torej nismo življenjsko odvisni od trenutne razpoložljivosti hrane.
Telo brez maščobe ni več zdravo. Tisti, ki (s)hirajo pod imperativom sodobnih smernic, zelo suhi z odstotkom telesne maščobe, ki je na meji zdravstveno sprejemljive ravni ali celo pod njo, dostikrat izgubijo preveč mišične in kostne mase, izgubijo normalno spolno funkcijo in povečajo tveganje za bolezni srca. Taki po navadi živijo bistveno manj kakovostno starost – manj so sposobni, bolj so dovzetni za bolezni in večja je njihova umrljivost v zgodnejših letih. Odločiti se torej moramo, ali želimo dolgo in kakovostno starost ali želimo biti izrazito suhi.
Več v reviji Zarja Jana, št. 35 , 1.9.2020
