Nasveti

Pozitiven ne pomeni bolan!

Sanja Lončar
16. 11. 2020, 22.00
Deli članek:

Zarja Jana
Če nam uspe »počistiti« v glavi, bomo lažje počistili tudi na drugih mestih, kjer nas virus lahko prizadene.

Mož je dobil izvid, da je pozitiven za covid-19. Zdaj sva oba doma v karanteni. Mene sploh nočejo testirati. In zdaj sediva in čakava, kakšna bo sodba usode. Nimava še nobenih simptomov, me je pa hudo strah, da se bom zbudila s covid pljučnico. Našemu sosedu se je zgodilo prav to. En teden je kašljal, potem pa ga je naenkrat zvilo, da so ga komaj rešili. Zdaj je na intenzivni. 

Ponoči skoraj ne spim, ker premlevam vse možne zaplete. Lahko kaj storim, da se izogneva tej pošasti? Prosim, vzemite moje pismo prednostno, ker je res urgentno. 

Mimi

Od trenutka, ko ugotovimo, da se na naših sluznicah plazi virus, do trenutka, ko zaradi njega nastanejo težave, praviloma mine vsaj nekaj dni ali celo tednov. V tem času nismo le nemi opazovalci, temveč aktivni upravljavci tega procesa. 

Naš način življenja, hrana, hidriranost, založenost s hranili, zrak, ki ga vdihujemo, spanec – vse omenjeno vpliva na to, ali bo virus dobil priložnost, da nas razglasi za svoj teritorij. 

Skrbi, strahovi in neprespane noči pa so kolaboracija z virusom. Vse, kar nam jemlje energijo, jo podarja virusu. To verjetno ni vaš namen, vendar se morate zavedati, da prav to najbolj sabotira vaš imunski sistem. Zato začnite tako, da bolezen najprej preprečite v glavi. Ta naša »ropotulja« nas lahko ugonobi hitreje kot virus. 

Bodite zares pozitivni

Bodite pozorni na higieno misli. Vem, da je to lažje napisati kot narediti, je pa odločilno za uspeh. Nobeno naravno sredstvo, rastlina ali zdravilo ne bo pomagalo, če naša panika na stežaj odpira prostor bolezni. Ko si rečemo: »Samo da ne končam na urgenci,« to vizualiziramo in celo naše telo to doživlja, kot da se dejansko dogaja. Možgani ne delajo razlike med tistim, kar se dogaja, in tistim, kar si le umišljamo. Zato pazite, o čem premišljujete!

Berite knjige, sprehajajte se, presajajte rastline, kuhajte, mesite kruh, učite se česa novega. Začnite vsak dan tako, da na listu papirja napišete, kaj vse je dobrega v situaciji, v kateri ste. Mogoče to, da ste lahko spali dlje, da lahko v miru zajtrkujete z možem ... Doma ste, »na bolniški«, in se kljub temu dobro počutite – a ni to dobra novica? Torej, kako bomo gledali na situacijo, je v veliki meri odvisno od tega, kako jo hočemo videti. Če sta že »pozitivna«, pač trenirajta pozitivnost. 

Če nam uspe »počistiti« v glavi, bomo lažje počistili tudi na drugih mestih, kjer nas virus lahko prizadene. 

Kaj zmorejo naravne rešitve?

Ni čudežnega pripravka, ki bi viruse preprosto ugasnil – je pa nešteto dobrih ukrepov, ki vsak zase in še posebej vsi skupaj dodajajo »bodeče žice« na naših mejah in nas delajo vse bolj »neosvojljive«. 

Zato ne čakajte križem rok. To ni TV-nadaljevanka – to je vaše življenje. Vzemite vajeti imunskega sistema v svoje roke in se čim prej naučite upravljati lastno obrambo. 

Največ se dogaja, kadar se navidezno nič ne dogaja 

Dobri vrtnarji vedo, da se je najlažje rešiti plevela, če mu podrežete korenine, ko še sploh ni pokukal iz tal. Takrat, ko je bilka najobčutljivejša, že to, da premešamo ali pograbimo prst z žičnatim orodjem, zdesetka rastline, ki šele kalijo. 

Enaka logika velja za naravno protivirusno obrambo. Ta najbolje deluje, če ste pravočasni. Se spomnite partizanskih filmov? Lažje je ubraniti hrib, če na vrh postavite mitraljez pred prihodom sovražnikov. Namesto da se virus zabarikadira v vaših celicah, naj se celice zabarikadirajo pred virusom. 

Nekatere zdravilne rastline oziroma pripravki iz njih so odlični varnostniki, ki jih je vredno poklicati na pomoč.

Štirje mušketirji, ki vas bodo varovali

Ingver poznamo kot ogrevalno začimbnico, sredstvo proti slabosti in dober antiseptik. Vendar zmore še veliko več, zato ne sme manjkati v jedeh in pijačah »pozitivnih«. 

Najbolje bo, če poiščete sveže gomolje. Za te raziskave dokazujejo zelo blagodejne učinke na dihala.

V raziskavi, objavljeni v strokovnih medicinskih revijah, so preverjali, katera oblika ingverja bolje zavira pritrjevanje in prodiranje sincicijskih virusov (RSV) v celice. Pripravki s suhim ingverjem niso imeli učinka, vodni izvleček svežega ingverja pa je populacijo virusa zmanjšal za od štiri- do petkratno – na 19,7 odstotka do 27 odstotkov v primerjavi s kontrolno skupino. Če želimo virus dobesedno zdesetkati, je pomembno, da ingver pride v stik z našimi celicami, še preden so okužene. V tem primeru so opazovani virusi uspeli oblikovati svoje kolonije le v 12,9 odstotka celic v primerjavi s kontrolno skupino. Svež ingver, odvisno od odmerka, učinkovito zavira pritrjevanje in prodiranje virusa v naša tkiva. Snovi v ingverju hkrati spodbujajo naše sluznice, da izločijo več interferona beta (IFN-β), kar dodatno pospešuje našo celično obrambo pred virusi. (Ethnopharmacol 2013 Jan 9;145(1): 146–51.)

Črni bezeg

Imate doma bezgov čaj ali, še bolje, sirup iz bezgovih jagod? Zdaj je čas, da ga zaužijete. Za bezeg velja, da je rana ura, zlata ura. Učinki bezgovih pripravkov iz cveta in jagod so najmočnejši v začetni fazi okužbe. Visoka vsebnost bezgovih polifenolov v telesu učinkuje protivirozno, protibakterijsko in antioksidativno. Protivirozno učinkovanje temelji na direktni vezavi polifenola na virus, s čimer se prepreči vdor virusa v celico in tako prepreči infekcijo oziroma omili simptome in skrajša čas zdravljenja ob infekciji. To so testirali pri virusu gripe H1N1. Raziskovalci so poročali, da je bil učinek še večji, kot so ga v enakih pogojih dosegli z zdravili Tamiflu in Amantadine (Roschek et. al., 2009)

Če virus uspe prebiti našo obrambo in telo sproži drugo fazo – vročino, je dobro prenehati z jemanjem, da ne sabotiramo tega dragocenega mehanizma samoobrambe. Bezgovi pripravki namreč učinkujejo hladilno in bi onemogočali telo pri doseganju potrebne vročine za učinkovito obrambo. 

Takoj, ko telo z začetkom potenja sporoči, da je virus »skuhalo«, je čas, da se bezeg ponovno vrne v igro. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 46, 17. 11. 2020