»Kdor zboli, si je sam spisal odpoved.« S temi besedami je naš šef začel ponedeljkov sestanek. Ker smo zaradi karantene že utrpeli velike izgube, zdaj pričakujejo, da bomo vsi delali dan in noč, in kar je še huje, da nihče na testih bo pozitiven, ker bi to, po besedah tistih gor – ogrozilo preživetje cele firme.

Že štiri mesece mečem vase vse, za kar slišim, da krepi imunost. Zadnjič me je lekarnarka opozorila, da ne smem uporabljati vseh teh pripravkov brez premora. Sem tudi malo brala na spletu in tam res piše, da pripravkov za imunost ne smem jemati dlje kot tri, štiri tedne. Tudi za vitamin C pravi, da pretiravam z njim. Ampak te pripravke zdaj res nujno potrebujem!

Zdaj res ne smem zboleti. Pošiljam vam seznam, kaj vse sem uživala v tem času, in vas prosim za pomoč, kako naj ostanem na nogah do konca te neskončne pandemije.

Obupana in izčrpana

Res je težko izbrati dobro strategijo, saj nihče med nami ni vedel, v kaj se podajamo. Ta pandemija je iz novice, za katero smo menili, da bo na naslovnicah nekaj dni, prerasla v neskončno »turško nadaljevanko«, ki ji ni in ni videti konca.

Medtem ko smo na začetku mislili, da bomo tekli šprint na sto metrov, zdaj vidimo, da vse skupaj prerašča v maraton ali celo ultramaraton.

Niste edini, ki ste že »pokurili« ase za krepitev imunosti. In vaša lekarnarka vas je prav posvarila, da pripravkov ne moremo jemati neskončno dolgo in pričakovati, da bodo učinkovali tako, kot si želimo.

Okrepiti ali upravljati imunski sistem?

Da bomo kos aktualni situaciji, bomo morali spoznati različne odtenke besede imunost. Virusom in bakterijam se lahko postavimo po robu na različne načine. To, da bičamo svoj imunski sistem in od njega zahtevamo (tako kot šef od vas), da ne sme poklekniti, na dolge proge ne bo šlo.

Če ste doslej sedeli doma, vaš imunski sistem pa je bil nenehno na preži, od kod ga bodo napadli »koronateroristi«, je zdaj že samo od te psihoze povsem izčrpan. Namesto nenehnega »izrednega stanja« je bolje obvladati umetnost pravilnega upravljanja imunskega sistema. Pri tem so nam v pomoč predvsem rastline, ki v telesu učinkujejo kot imunomodulatorji – torej prižigajo rdeč gumb za akcijo le, kadar je to treba.

Zdaj, ko malo več vemo o delovanju novega koronavirusa, vse kaže, da je treba imunski sistem res imeti na vajetih. Citokinske nevihte so namreč neželen zaplet, ki se zgodi, ko imunski sistem pobezlja in začne metati atomske bombe po virusu, ob tem pa pozablja, da s tem ogroža še vse druge, ki smo »pod isto streho«.

Ingver (svež), sladki koren, ameriški slamnik (če uporabljamo alkoholni izvleček, ki vsebuje tudi korenino) ter bezgov sirup v telesu učinkujejo kot imunomodulatorji in ne kot stimulanti. To pomeni, da jih lahko uživamo dlje časa. Za vse štiri je dokazano, da so (pod navedenimi pogoji) imunomodulatorji, kar pomeni, da svoj učinek prilagajajo našim potrebam. Vseeno pa je bolj modro kolobariti in ne uporabljati vseh naenkrat. Pri nas imamo en teden na »repertoarju« npr. domač sirup iz borovih vršičkov z evkaliptusom in propolisom, drug teden alkoholni izvleček ameriškega slamnika, tretji teden pripravke iz sladkega korena in bezga. Virusi so namreč prebrisani, zato je »element presenečenja« pomemben del obrambne strategije.

Lahko imate veliko različnih pripomočkov, vendar res ni potrebe, da bi vse jemali ves čas.

Najboljša dolgoročna strategije je reorganizacija

Če želimo zmagati v teku na dolge proge, je veliko bolj modro vlagati v reorganizacijo lastnih obrambnih moči. Torej namesto da bičamo naše vojake in jih silimo, da tečejo do onemoglosti, jih pošljemo v terme, jih crkljamo, skrbimo za njihovo dobro počutje ... Lahko se smejite, ko to berete, vendar je to resnica – namesto da obremenjujemo, bomo več dosegli, če razbremenjujemo. (Če ne verjamete, si zamislite, da bi vaši šefi ubrali takšno strategijo. Delate bolje, če ste naspani in zadovoljni ali pod nenehnimi grožnjami?)

V praksi to pomeni, da ugotovimo, s čim izčrpavamo imunski sistem, in ga začnemo razbremenjevati. Ker je največ naših obrambnih moči v črevesju, je zelo smotrno začeti tam.

Če nam uspe zmanjšati tiha vnetja, bomo s tem osvobodili veliko naših gasilskih enot, ki so nenehno zasedene z gašenjem požarov.

Več v reviji Zarja Jana, št. 7, 16.2. 2021