Lotili smo se priprave smrekovih vršičkov po receptu iz vaše knjige, pa se nam je zataknilo pri izbiri medu. Doma imamo od tri do štiri leta star med, je pa res domač. Ali ga lahko uporabimo? Mislite, da se bo stopil? Ga je treba pred tem utekočiniti? 

Jerneja L.

 ***

Pri nas doma je priprava sirupov v sladkorju po vaši zaslugi preteklost. Zdaj delam smrekov sirup z medom (hvala za izvrstna pojasnila), vendar ne najdem razlage, ali je takšne pripravke treba mešati?

Zasledila sem, da tudi medene pripravke postavijo na sonce, le da kozarec obvijejo s časopisnim papirjem. Je to bolje, kot da bi ga imela na kuhinjski polici? 

Teja K.

***

Koliko časa naj imam smrekove pripravke v medu? Tega podatka nikjer ne zasledim.

Karel. Š.

***

Ali lahko z medom izdelujemo še kakšen sirup? Trpotčevega in smrekovega sem že naredila in sta res prima. Je še kaj, česar ne smemo zamuditi?

Družina Klančar

***

Končno prava vprašanja! Srček mi zaigra, kadar vidim, da smo se od vprašanj tipa ALI, »ali se res splača, da naredimo nekaj sami, razmišljamo da bi, vendar ...,  ali menite, da bo to delovalo«, premaknili k vprašanjem KAKO.

Te dni res dobivam veliko vprašanj ljudi, ki so zavihali rokave in se odločili tudi na področju zdravja postati čim bolj samooskrbni.

V Sloveniji imamo vse pogoje za to. Smrek in borovcev nam ne bo zmanjkalo, trpotca in materine dušice ne moremo ogroziti, tudi bezeg ne bo niti opazil naših zeliščarskih pohodov.

Da iz tako dobrega materiala, kot ga ponujajo slovenska zeliščarska nebesa, dobimo maksimum, pa je treba poznati tudi majhne obrtniške skrivnosti.

Kot so ugotovili tisti, ki so že brali novo knjigo Naravne rešitve za težave z virusi, je izdelava zdravil z belim sladkorjem potrata časa! Sladkor v veliki meri izniči to, kar nam zdravilne rastline dajo. Če bi nas rade razkisale, bo sladkor to prizadevanje uničil. Če bi rastline učinkovale protivnetno, bo sladkor to spremenil. Zdravilne rastline bi rade spodbudile naš imunski sistem, sladkor pa ga upočasni. Zakaj bi torej v svoje pripravke dajali takšnega saboterja, ko lahko naredimo vse skupaj veliko bolje?

Hildegarda in samostanski zeliščarji ne bi verjeli svojim očem, če bi videli, kako se danes lotevamo izdelave zeliščnih sirupov.

Kot ste na teh straneh že brali v številki 14 (16. april) v članku Kako do najbolj zdravih sirupov za dihala? (najdete ga lahko na spletni strani Zarje Jane v razdelku Odklenjeno), med ni le dražja zamenjava za sladkor. Med že sam po sebi učinkuje protimikrobno in blagodejno na naše sluznice. Ob tem pa je sposoben iz zelišč potegniti veliko več kot sladkor, ker lahko globinsko odpre rastlinski material in ga dobesedno ožame, ne da bi za to potreboval svetlobo in toploto.

O tem, kako ločimo pristen med od čedalje pogostejših ponaredkov, smo tudi veliko pisali v omenjenem članku. 

Med ima še eno dodatno prednost, in sicer fermente, s katerimi našim medenim sirupom doda še čudež fermentacije. S pomočjo tega blagodejnega postopka nevtraliziramo številne zaviralne snovi (npr. oksalno ali fitinsko kislino) in zelo povečamo biorazpoložljivost zdravilnih učinkovin. Zato je med idealen pomočnik za »osvobajanje hranil« tudi iz drugih snovi. Npr. kakava, cimeta, oreščkov, suhega sadja ...

10 naprednih medenih vprašanj

Ker je veliko znanja pozabljenega, ga bo treba na hitro obuditi. To jesen bodo domači pripravki resnično zlata vredni, zato je dobro, da to, kar bomo počeli to poletje, naredimo najbolje, kar se da. Zato si oglejmo najpogostejša vprašanja, ki jih dobivam o medenih izvlečkih.

1. Ali moramo kristaliziran med najprej stopiti?

Nikakor! Kristaliziran med se bo tudi sam zelo hitro raztopil tisti trenutek, ko pride v stik z rastlinskim materialom. Pred tem nam ga ni treba segrevati. Tudi fermentacija se hitreje začne, če pripravke delamo z medom, ki je vsaj delno kristaliziran, ker so fermenti (encimi) prav v prostorih med kristalčki in zato lahko hitreje začnejo fermentacijo.

Če želimo pospešiti proces topljenja kristaliziranega medu, le mešamo ali obračamo kozarec.

2. Ali smemo mešati različne vrste medu?

Ni razloga, zakaj jih ne bi. Le upoštevati moramo, da ima gozdni med več grenčin in manj kislin, zato bo sirup na koncu grenkejši, hkrati pa bo obstojnost vitamina C (npr. pri smrekovih vršičkih) malo slabša. Pri pripravkih, kjer želimo ohraniti veliko vitamina C in antioksidantov, je priporočljiveje uporabljati med, ki ima več kislin (npr. akacijev, cvetlični, lipov, rožmarinov, žajbljev, sivkin ...).

Več v reviji Zarja Jana, št. 24, 15.6. 2021