Nasveti

Tudi zaposlene ženske lahko imamo vrt

Lara Jelen
20. 7. 2021, 22.00
Posodobljeno: 20. 7. 2021, 23.04
Deli članek:

Da je narava nekaj neprecenljivega, da jo moramo čuvati, darove, ki nam jih daje, pa sprejemati z ljubeznijo in veliko haležnostjo, je po zaslugi staršev spoznala že kot deklica. Takrat si verjetno še ni mislila, da bo, ko bo odrasla, o tem pisala knjige in se preživljala z ekološkim vrtnarjenjem. Jerneja Jošar je podpisana pod priročnike o vrtnarjenju, ki so se znašli na marsikateri knjižni polici po slovenskih domovih. Pocukali smo jo za rokav, da jo bolje spoznamo in vprašamo, kako uspešno vrtnariti v letošnji ekstremni vrtičkarski sezoni.

Zarja Jana
Če se uspemo nalesti vsaj kančka Jernejinega navdušenja nad ekološkim vrtnarjenjem, nam bo gotovo šlo dobro od rok!

Letos je pri Mladinski knjigi izšla prenovljena in dopolnjena izdaja njene knjige Ekološko vrtnarjenje za vsakogar – biblija ekološkega vrtnarjenja v novi preobleki in s posodobljeno vsebino. Najprej se lahko zahvalimo kar Jernejinim staršem in starim staršem, ki so »krivi« za njeno zaljubljenost v naravo. »Kakšno ljubezen in spoštovanje do zemlje sta gojila moja stara starša, ki sta obdelovala tistih nekaj njivic! Takrat niso uporabljali umetnih gnojil in škropiv, so bila predraga. Tudi moja mama in oče na vrtu nista nikoli posegla po takšnih sredstvih. S kemikalijami za potrebe vrtnarjenja sem se pravzaprav prvič srečala na fakulteti. Predmet fitofarmacija, ki je zahteval od nas piflanje aktivnih snovi v pripravkih za zatiranje bolezni in škodljivcev, je bil moja nočna mora. Zavestno sem zradirala iz spomina vse, čim sem z oceno v indeksu stopila iz profesorjevega kabineta. In naredila prostor drugim, pomembnim stvarem,« se spominja ter omeni, da je bil v tistem času študijski program na agronomiji zelo drugačen od sedanjega. Takrat o ekologiji ni bilo ne duha ne sluha. Vse znanje si je nabrala sama, z neštetimi knjigami in seveda prakso.

Sedaj je vse drugače. Ekološko oziroma sonaravno vrtnarjenje je bilo zanjo že od nekdaj edino sprejemljivo. Pa ne samo vrtnarjenje, pravi. »Že kot študentka sem se iz Ljubljane na poti domov v Mursko Soboto ustavljala v avstrijski Radgoni, v njihovih trgovinicah z zdravo prehrano, reklo se jim je reformhaus, tam sem kupovala ekološko certificirano kozmetiko, čistila, seme, tudi hrano, denimo testenine, kaše, moko ... Pri nas takih trgovin še ni bilo niti ni bilo na trgu ekološke zelenjave in sadja. No, v tistem času so se na pobudo Inštituta za trajnostni razvoj in gospe Anemarije Slabe začeli združevati ter z leti končno tudi ponujati svoje ekološko certificirane pridelke in izdelke pod blagovno znamko Biodar. Sedaj je vse drugače. Skoraj na vsakem koraku lahko kupimo ekološko kozmetiko, čistila, hrano. Tako preprosto je! In verjemite, vsak cent se splača!«

Jerneja se je po študiju odločila ostati v Ljubljani in ni bilo dolgo, ko sta s prijateljico Majdo postali najemnici nekaj kvadratov vrta. Kmalu je pustila službo in začela delovati pod imenom Cvetlična. Na »svojem« je že trinajst let. »Matic Sever, strokovnjak za trajnice in načrtovalec vrtov, me je povabil, da se mu pridružim v njegovi vrtnariji Carniola. Odstopil mi je del prostora, tam sem ustvarila sonaravni ekološki zelenjavni vrt, ki je prostor za delavnice, izobraževanje. Uredila sem majhno prodajalno za vrtičkarske potrebe, kjer ponujam le nekaj izdelkov, na katere prisegam in sem jih seveda tudi preizkusila. To so ekološko certificirani substrati, kompost, terra preta, biooglje, nekaj naravnih ekoloških sredstev za krepitev in zaščito rastlin. Najpomembneje pa je zame bilo, da stranke preskrbim z ekološko certificiranim semenskim materialom in sadikami,« izpostavi. Pri njej ne boste našli dolgih polic z neštetimi vrstami izdelkov. In prepričana je, da ima prav zaradi tega stalne stranke, ki ji zaupajo in širijo dober glas naokoli.

Več v reviji Zarja Jana, št. 29, 20.7. 2021