Nasveti

Sitne smo, ker ne poskrbimo zase

Petra Arula
10. 8. 2021, 10.40
Posodobljeno: 10. 8. 2021, 10.47
Deli članek:

Tanja Želj je mojstrica skrbi zase. Zakaj sem zapisala mojstrica? Ker zna poskrbeti zase na telesni, čustveni in duhovni ravni, obenem pa je skrbna mama, partnerica, hči, prijateljica in odlična vodja uspešnega tima. Ker ji je po pregorelosti in bolezni uspelo ustvariti ravnovesje v življenju, se je odločila, da bo k temu spodbujala tudi ženske, ki so hodile k njej na vadbo. Nato se je lotila še spletnih programov. Ker, kot pravi Tanja: »Ko smo ljudje zadovoljni, je zadovoljna celotna družba.«

zarja jana
Tanja Želj, ustanoviteljica Spodbujevalnice

»Zame skrb zase pomeni, da imam vsak dan v dnevu nekaj, kar je samo zame. Vem, da mi to da energijo in umirjenost ter me polni tudi za naprej. To so moji bonbončki, ki mi zelo veliko pomenijo in jih potrebuje vsak od nas. Težava je, da si jih ne podarimo, ne privoščimo, tega dela dneva ne načrtujemo,« pravi Tanja ter se zamisli: »Spomnim se dneva pred dvajsetimi leti, ko sem prvič obiskala psihoterapevtko. Vprašala me je, kaj si želim. Moj odgovor je bil, da mir v sebi. In danes, po dvajsetih letih intenzivnega dela pri sebi, lahko rečem, da do miru v sebi pridem skozi moje bonbončke. Mirna pa sem boljša partnerica, mama, vodja v službi, boljša prijateljica.«

Zadovoljna ženska je boljša ženska. In kaj so Tanjini bonbončki? Da to niso »cukri«, mi je jasno že po njeni postavi in spodbujanju k zdravemu življenjskemu slogu. »Med najbolj priljubljenimi so sprehod, masaža, kava s prijateljico, pogovor s sestrično, obisk staršev za vikend, zabava s prijatelji, Šmarna gora, vaje čuječnosti, branje knjige … Kot vidite, so na voljo za vse in večina je brezplačnih,« se smeji.

Toda zakaj se je svoje Spodbujevalnice in planerja lotila zgolj kot projekta za ženske? »Ker je vsaka zadovoljna ženska boljša ženska. Najprej zase, potem za vse druge. Ko smo ljudje bolj zadovoljni, je boljša celotna družba. Ženska naj čim manj komplicira, se sprosti, zabava, uživa v življenju. Moj nasvet glede gibanja ne bo, da se morate mučiti, potiti in kar še spada med čudna prepričanja o tem, kakšna mora biti vadba. Ne, poiščite gibanje, v katerem zelo uživate, in lahkotno naj bo. Intenzivna in dolgotrajna aktivnost je lahko dodaten stres za telo. Stresa si pa več kot dovolj naberemo že v vsakdanjem življenju – na cesti, v službi, medijih.«

Vzemite resno – sebe. Tanja je avtoimuna bolnica, ima hashimotov sindrom, bolezen ščitnice. »Da sem v ravnovesju, potrebujem še več skrbi zase, kot če te bolezni ne bi imela. In ker se mi je v dvajsetih letih nabralo veliko izkušenj in znanja na tej poti, si želim predati vsaj del tega, kar sem se naučila, da pomaga telo ohranjati v ravnovesju. Prepričana sem, da si vsaka želi biti dobro in ne slabo.«

Zakaj torej ženske nismo vajene privoščiti si časa zase in kako to doseči? Tanja odgovori, da to zahteva širši pogled na družbeno ureditev, sprejemljivost in prepričanja: »Če pogledam samo svojo mamo in življenje babice – ženske so se žrtvovale za druge, skrbele za družino in o tem govorile. V takih družinah smo sprogramirani, da se je treba tako žrtvovati. Prepričane smo, da je to smisel življenja in to prenašamo na svoje otroke. Razen, če ta krog prekinemo. To pa ne pomeni, da ne skrbim za svojo družino. Zelo skrbim. A pred tem poskrbim še zase. V spletnem članstvu Gibam se zase, ki ga imam s še dvema krasnima ženskama, Jano in Moniko, smo prejšnji mesec gostile imago terapevtko dr. Tadejo Milivojevič Nemanič. Naše članice so lahko postavljale vprašanja. Eno je bilo: Jaz se 'dam na urnik', dogovorim se z možem, potem pa vedno pride kaj vmes; ali otrok kaj potrebuje ali mož ne more. Kaj lahko naredim?« Odgovor terapevtke je bil, da nam načrti po navadi ne uspejo, ko sebe ne jemljemo dovolj resno. Zame je to zelo močno sporočilo. Vseh stvari, ki sem jih dosegla – da imam vsak dan nekaj časa zase, da to načrtujem, se doma dogovorim, vstajam zgodaj, sem dobre volje … nisem dosegla čez noč, temveč postopno; malo po malo. Postopnost je edina smiselna, ko se lotevamo česar koli v življenju, kar želimo, da postane naša nova zdrava navada.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 32, 10.8. 2021