Preprosta načela peganske diete

Ko slišimo besedo dieta, se nam obraz malce nakremži, še tako okusnemu obroku pa nekaj manjka – občutek, da nismo na dieti in da lahko jemo, kar hočemo. Ampak peganska dieta je nekaj drugega. To je nadgradnja paleodiete in veganstva, saj združuje najboljše od obojega. Tako vsaj trdi družinski zdravnik Mark Hyman, dr. med., avtor knjige Peganska dieta, ki je ravnokar izšla pri založbi Primus. Njegovi dieti lahko sledijo tako mesojedci kot zelenjavoljubci.

Mark Hyman verjame, da si vsi zaslužimo biti vitalni in da imamo moč za to v svojih rokah. Človek, ki ima za svoje poslanstvo odpravo temeljnih vzrokov kroničnih bolezni, bi že moral vedeti. Velik del rešitve je po njegovem prav peganska dieta. V sklopu te je pripravil 21 praktičnih načel za izboljšanje zdravja v svetu, polnem zmede o prehrani. Hujšanje je pri njegovi dieti sicer drugotnega pomena. V ospredju je želja, da nam pokaže, kako jesti, da se bomo počutili bolje. Vsak dan.

Po zdravilo na kmetijo

Ni prvi, ki uči, da je hrana lahko zdravilo. »Najboljša strategija za dolgo in zdravo življenje je uživanje zdravil – toda ponje pojdite na kmetijo, ne v lekarno,« svetuje in nadaljuje: »Tisto, kar so znanstveniki odkrili v zadnjih nekaj desetletjih, je presenetljivo. Hrana ni samo vir energije, veselja, povezanosti in užitka: lahko nas pomladi in celo izboljša bolezensko stanje. Najpomembnejši del hrane je več deset tisoč zdravilnih snovi v rastlinah in celo živalski hrani iz proste reje, ki uravnavajo in vplivajo na skoraj vseh sedemintrideset milijard kemičnih reakcij, ki ves čas potekajo v našem telesu. Temu postopku pravimo fitoadaptacija. To pomeni, da naša telesa uporabljajo snovi, ki jih najdejo v prehrani in blagodejno vplivajo na vsak naš biološki sistem. Edini način, kako te snovi izkoristiti za boj proti boleznim, je, da smo pozorni na kakovost hrane, ki jo uživamo. Pisana paleta rastlinske hrane, ekološko pridelano meso iz proste reje in mastne divje ribe vsebujejo številne snovi, ki varujejo naše celice in odvračajo njihove napadalce. Z evolucijo smo se naučili izposoditi si molekularno čarobnost hrane, da bi optimizirali in izboljšali svoja telesa.«

Če jeste industrijsko pridelano hrano, tudi zelenjavo, je vaša prehrana prazna, dodaja. Ekološka hrana ima veliko več hranil. To velja tudi za meso. »Govedo, ki ga redijo v tovarnah, hranijo z osiromašeno hrano, koruzo, iztrebki, sladkarijami in predelanimi živalskimi deli. Zato je meso takega goveda 'bolno', njegovo uživanje pa vodi v vnetje in bolezni. Meso divjega lososa in meso goveda iz proste reje, ki se hrani z ducati zdravilnih rastlin, učinkuje popolnoma drugače. Ob vsakem grižljaju se zavedajte, da naravnavate svoje telo bodisi na zdravje bodisi na bolezen. Kadar jeste zdravo hrano, pravzaprav uživate zdravila.«

Kislo zelje bo črevesju dobro delo

Obstaja ogromno hrane, ki naše črevo dobesedno hrani s koristnimi bakterijami in mikroorganizmi. A kaj ko raje posegamo po sladkorju, škrobu in slabih maščobah, je razočaran avtor, ki se, tako kot mnogi strokovnjaki, strinja, da je naš črevesni mikrobiom najverjetneje najpomembnejši organ v našem telesu. »Nezdrav mikrobiom lahko povzroči bolezni srca, raka, diabetes, debelost, avtizem, avtoimunske bolezni, demenco, alergije, astmo, fibromialgijo, Parkinsonovo bolezen, težave s kožo, kot so akne, ekcem in luskavica, pa tudi razne prebavne motnje, skupaj s sindromom razdražljivega črevesja, refluksom in kolitisom.« Škodljive bakterije v našem črevesju uspevajo iz dveh razlogov, pojasnjuje: »Zaradi uživanja premalo hrane, ki pripomore k zdravi črevesni flori, in zaradi vnosa preveč živil, ki zavirajo delovanje dobrih bakterij.« V praksi to pomeni preveč sladkorja, slabih maščob, škroba in sodobne pšenice, ki vsebuje močne vnetne beljakovine, imenovane gliadini, ki privedejo do sindroma povečane črevesne prepustnosti, povzročajo vnetja in neravnovesje v črevesni flori, po drugi strani pa občutno premalo hrane, bogate z vlakninami. To niso samo stročnice in indijski trpotec, temveč tudi artičoke, šparglji in morske alge. »Vsa živila, bogata z vlakninami, bodo pomagala ohraniti zdravje vašega notranjega vrta – sem spadajo zelenjava, sadje, oreščki, semena, polnozrnata žita in stročnice.« A ravno tako kot vlaknine so pomembni probiotiki. In ne, ni vam treba odhiteti po prehransko dopolnilo, saj je odličen vir probiotikov fermentirana hrana, na primer kislo zelje, kumarice, tempeh, miso, natto in kimči. In še: »Živila, kot so bučna semena in ostrige, vsebujejo cink, ki ga naše črevesje potrebuje za dobro delovanje prebavnih encimov. Maščobne kisline omega 3, ki jih vsebujejo ribe, kot sta sardela in sled, pa so potrebne za odpravljanje vnetij in zdravljenje sindroma povečane črevesne prepustnosti. Tudi vitamin A iz virov, kot so goveja jetra, polenovka, losos in kozji sir, je potreben za zdravljenje črevesja in uravnavanje njegove imunske funkcije.«

Več v reviji Zarja Jana št. 46, 16.11.2021