Pogosto prebiram vaše nasvete za samooskrbo in vedno z grozo ugotovim, da nič od tega ne morem uresničiti, ker živim v mestu in razen balkona, na katerem lahko gojim nekaj zelišč, nimam pogojev za kaj drugega. Mož in otroka še slišati nočejo, da bi se preselili na podeželje ali vsaj na obrobje mesta. Mene pa kar v želodcu stiska, ko pomislim na možne zaplete z gretjem, elektriko, vodo ... Očitno je, da nič ni nemogoče in da nenormalnost postaja del našega vsakdana. Kako poskrbeti za samooskrbo, če je še klet, ki jo imamo, presuha in prevroča, da bi lahko v njej shranila nekaj krompirja ali jabolk?

Maja iz Ljubljane

Katera živila shranjevati, da nam ne propadejo? Poskusili smo že narediti nekaj zalog, pa smo večji del tega zavrgli, ker je splesnelo ali mu je potekel rok uporabnosti. Ker denarja nimam preveč, zavedam pa se nujnosti, da naredim nekaj zalog, bi se tokrat tega lotila bolj sistematično. Zato prosim za nasvet. Vi ga zagotovo imate.

Antonija K.

Živimo v negotovih časih. Celo tako negotovih, da že ta tekst pišem tako, da občasno v svetovnih medijih preverim, ali se je že začela nova svetovna vojna (v naših medijih je to postranska tema, v tujini pa so vse oči usmerjene v pričakovani izbruh spopadov med Natom in Rusijo). V morebitnem spopadu Slovenija verjetno ne bi bila primarna tarča (razen če naš premier ni tako hudo razkuril Kitajcev, da nas bodo »v svarilo drugim« zbrisali z zemljevida). Zagotovo pa bo ljudstvo začutilo vse oblike pomanjkanja energentov, ki so zelo povezani z ruskim plinom in številnimi drugimi surovinami. Če v Evropo neha prihajati tudi blago iz Kitajske, pa bomo zelo kmalu v »kameni dobi«, saj v Sloveniji še litra mleka ne zmoremo zapakirati, ne da bi kakšen del embalaže ali pakirnega stroja prišel iz Kitajske.

Da ne bom predolga v uvodu – vsakomur je jasno, da moramo biti pripravljeni na različne scenarije. Organiziranost, doslednost in inteligenco vodenja države v kriznih časih opazujemo že dve leti, in to pri težavi, ki naenkrat prizadene manj kot en odstotek ljudi. Kako učinkovita bo naša država, če jih bo naenkrat prizadetih 50 odstotkov. Si upate ugibati?

Zavihajmo rokave. Če ne želimo, da naše zaloge propadajo, jih moramo modro zastaviti. Najbolje je shranjevati živila, ki ne potrebujejo hladilnika in jih lahko shranimo na sobni temperaturi ali v sodobnih kleteh. V časih pred elektriko je bil v shrambi moje babice vedno poln emajliran sod z mastjo, še en manjši s suhimi ocvirki (te sem redno »kradla«), 25-kilogramska vreča soli, vreča sladkorja, fižola in vreča žita. Na polici pa so bili tudi kozarci z medom in oreščki. V drugem prostoru sta bila še soda s kislim zeljem in repo.

Moje babice res ni skrbela morebitna vojna ali to, kar danes imenujemo podnebne spremembe. Tako so včasih živeli modri ljudje. Iz teh sestavin so znali narediti vse, kar potrebujejo. Tudi danes lahko začnemo pri teh, skozi tisočletja preverjenih osnovah.

Kako iz žita nastaneta meso in zelenjava? Če ste že prebrali knjigo Samooskrba v praksi, veste, da žita lahko že v dnevu ali dveh obudimo in tako pomnožimo njihove moči ter zaužijemo v obliki kalčkov. Tako celo brez elektrike in termične obdelave dobimo polnovredno hrano in nam ni treba samooskrbe v kriznih časih osnovati na nezdravih konzervah, piškotih in prigrizkih.

Ko žita dlje časa kalimo, dobimo poganjke, ki so visokokoncentrirana zelenjava.

Če moko zamesimo kot za kruh in jo potem speremo, dobimo sejtan – rastlinsko beljakovino, ki je odlična zamenjava za meso.

Kako do polnovrednih beljakovin v kriznih časih? Večina ljudi ob tem pomisli na golaž v konzervi. Če vam zaupam, da se te konzerve sterilizirajo na temperaturi nad 200 stopinj, da vsebina sčasoma vsrka tudi snovi iz embalaže ter da praviloma takšno živilo vsebuje tudi vrsto konzervansov in drugih sumljivih E-jev, se lahko vprašamo, ali bo to res živilo ali le mašilo v telesu.

Beljakovine potrebujemo, da naše telo izgrajuje tkiva, živčna vlakna in nevrotransmiterje. Ta naloga je zelo pomembna, zato moramo telesu zagotoviti kakovostne beljakovine. Jajca, mleko, ribe, meso in druga klasična živila v krizi mnogim niso dosegljiva. Kako potem zadovoljiti potrebo po beljakovinah? Tudi polna skrinja mesa ne bo rešitev, ker zaloge, ki so odvisne od elektrike, niso varne. V skrinji naj bo le toliko hrane, kot je lahko v nekaj dneh porabite ali predelate in vložite na druge načine.

Beljakovinska prehrana je v zadnjem času zelo popularna. Na voljo so številni praški ali druge oblike beljakovinsko bogatih živil rastlinskega izvora, ki jih lahko shranjujemo na sobni temperaturi. Večina ima rok uporabe dve leti. Še ceneje in prehransko bolj polnovredno bo, če kupimo le sojo in kvinojo, in že imamo živili, ki vsebujta vse esencialne aminokisline –kar pomeni, da ju lahko uporabljamo kot polnovredni nadomestek živalskim beljakovinam.

Lahko pa polnovredno beljakovino naredimo tudi tako, da kombiniramo stročnice, ki imajo vse esencialne aminokisline razen ene, z žiti, v katerih je ogromno prav te manjkajoče aminokisline. Tako z združevanjem teh dveh sestavin telo dobi vse potrebne aminokisline za tvorbo novih tkiv.

Shranjevanje žit, fižola, leče, riža, ječmena ... ni zahtevno, zato so to odlične sestavine za domače rezerve.

Zdaj veste, zakaj so naše babice kuhale ričet, v katerem so kombinirale ječmen in fižol, ali pašto fižol, v kateri so fižol in testenine iz pšenice. V Aziji z enakim namenom uživajo lečo skupaj z rižem. V Mehiki kombinirajo koruzo, riž in fižol ali koruzo in grah. Arabci pa zaužijejo veliko leče ali čičerike s kruhki. Rezultat je povsod enak – telo v enem obroku, tudi brez mesa, dobi vse potrebne aminokisline.

Moka ali žito? Od trenutka, ko smo moko zmleli, bo že v 30 dneh velik delež encimov in vitaminov »izpuhtel« iz nje. Če želimo polnovredno hrano, shranjujemo polnovredna žita. Ta lahko potem namakamo, kalimo, uporabimo kot zdrob ali zmeljemo v moko, ko jih potrebujemo.

Ker so žita na policah trgovin praviloma neznanega izvora in tudi datuma pridelave ni preprosto ugotoviti, jih bo najbolje kupiti direktno pri kmetu. Takšna boste brez težav hranili dve leti, seveda če jih pravilno shranite.

Kaj to pomeni? Če ste kdaj odprli vrečko in v njej zgroženo zagledali molje, črve, fižolarje, veste, o čem govorimo. Posebej v zdrava žita tudi paraziti radi pridejo. Kemično obdelana so navidezno čistejša, vendar bomo z njimi zaužili tudi kemijo. Če imamo torej ekološko pridelana sveža žita, jih je najbolje za kratek čas (7–10 dni) zamrzniti, da se rešimo parazitov. Potem pa jih vzamemo iz skrinje in nepredušno shranimo. Če imate strojček za vakuumiranje, je najbolj praktično, da žita že prej spakirate v manjše vrečke – toliko, kolikor boste naenkrat porabili. Potem te manjše vrečke  date v skrinjo, da nevtralizirate potencialne parazite, in ko jih odmrznete, vse zložite v večji plastični sod ali dvojno kartonsko škatlo. Pomembno je, da po tem, ko jih vzamete iz skrinje, ne nastane kondenz, ki bi žita navlažil. Zato je dobro, da so med odmrzovanjem na čim nižji temperaturi. Torej jih ne damo v vročo sobo ali kuhinjo, temveč vse opravimo v kleti.

Več v reviji Jana št. 5, 1.2.2022