otrok, otroci, osnovna-šola, škofja-loka, koronavirus, šolska-pot Svet24.si

Starši naj ne pozabijo obvestiti delodajalca, ...

delavec, gradbenik Svet24.si

Če ga najdete, se ga držite kot klop!

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

20180217-00841525 Reporter.si

Janez Janša in Jelka Godec se lahko skrijeta v ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

Keba in Severina Odkrito.si

Se res “prodaja” za 10 evrov?

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Nasveti

Je nemir ozdravljiv?

Naš fant ima velike težave s tem, da bi bil pri miru, vstaja, hodi okoli, tudi na stolu ne sedi mirno, stalno nekaj miga. Če ne drugega, v rokah vrti barvice in mu potem padajo na tla. Težko si zapomni podatke, kar pa se nauči, hitro pozabi. V prvem in drugem razredu je imel razumevajočo razredničarko, ki ji njegov nemir ni šel zelo na živce in ga je nekako uspela privabiti k delu, če pa ni šlo, mu je dovolila hoditi po razredu. Na zadnjih govorilnih urah nam je svetovala, da bi razmislili o strokovni pomoči, pa sva bila z možem proti, nisva želela, da bi bil zaradi tega v razredu izpostavljen in bi se sošolci iz njega delali norca. Letos je v tretjem razredu in razredničarka je čisto drugačna kot lanska. Njegovo obnašanje jo izjemno moti, stalno ga opozarja in kara, tudi vpije nanj. Posedla ga je spredaj, samega, kot je bila včasih oslovska klop. Stalno nama pošilja zapise v beležki, kot da je najhujši lump. Tudi sin to čuti, noče več hoditi v šolo, pravi, da se mu drugi smejijo. Tiste dni, ko je ostal doma zaradi karantene, je rekel, da je srečen, ker ne gre v šolo, po koncu karantene smo ga komaj, res komaj pripravili, da je šel v šolo, jokal je kot kakšen prvošolček na prvi dan šole. Potem se je sicer pomiril, z možem pa opažava, da se mu razpoloženje spreminja, postal je bolj slabe volje in žal še bolj nemiren, kot je bil prej. Najhuje se nama zdi, da letos razredničarka stalno govori ne le o tem, da je v razredu najbolj nemiren, ampak tudi o tem, da potrebuje zdravila, da bi bil bolj pri miru, toda na zdravila noben od naju ni pripravljen pristati. Kaj še lahko naredimo? Irina

Avtor:

Eva Hrovat Kuhar

Značke:

Ljudje smo iz različnega testa

To velja za vse, eni so bolj in drugi manj potrpežljivi, oboje ste v teh treh letih v šoli občutili na lastni koži. Lanska razredničarka vam je nakazala, da težave so, a iz njegovega nemira ni delala cirkusa, letošnja vam je s svojim predlogom skoraj spodnesla tla pod nogami.

Otrok potrebuje zaščito, ne izpostavljanja

Od hudo nemirnega otroka se ne sme pričakovati, da bo zdržal eno šolsko uro pri miru. To ne pomeni, da je treba neprimerno obnašanje prezreti, nikakor ne. Ni pa ga treba stalno izpostavljati, predvsem ne pred drugimi. Zaščita zajema tudi drugačno organizacijo prostora in načina ter predvsem prilagojen pristop.

Pogosto pomaga organizacija

Malo stvari na delovnem prostoru, le nekaj pisal na površini, več odmorov z vsaj nekaj gibanja, lahko so to počepi, poskoki, malo vrtenja, predkloni …V razredu naj ima kakšne aktivne naloge, brisanje table, razdeljevanje listkov, pobiranje česa po mizah. Kadar res ne zmore, naj ima v razredu kakšen kotiček, kamor se lahko umakne in dela kaj, kar drugih ne moti.

Dejstvo je, da izrazito nemiren otrok pogosteje kot mirni dobiva negativna povratna sporočila, večkrat je opozorjen in tudi kaznovan, tako v šoli kot doma. Poleg tega mu nemir preprečuje doseganje šolskega uspeha, ki bi ga glede na sposobnosti zmogel, pa še kaj bi se našlo.

Vaš strah pred zdravili popolnoma razumem

Najbrž vas je res groza uvajati kemijo. Pa ni le to. Še na en strah naletim pri starših, to je strah, da bi otrok postal odvisen od zdravil in bil pozneje dovzetnejši za droge. Dobro je vedeti, da ta zdravila (najbolj je poznan Ritalin) ne povzročajo odvisnosti in otrok lahko kadarkoli preneha z njimi, če se situacija umiri. Kadar otroku učinkovina pomaga do boljše koncentracije in pozornosti, lahko bolj izkoristi svoje potenciale, manj pogosto je deležen kritike, razvije boljšo samopodobo, kar vse so zaščitni dejavniki pred zlorabo drog in nikakor ne bližnjica do njihove zlorabe.

Svetujem vam, da zaupate strokovnjakom

Bi otroku odrekli antibiotike, če bi imel pljučnico? Verjetno bi zaupali zdravnikom in še verjetneje bi bili hvaležni, da sploh so na voljo in ne bi oklevali. Če zdravila, ki bi fantu izboljšala koncentracijo, ne bodo potrebna, ste lahko prepričani, da jih ne bo dobil. Če pedopsihiater, ki je edini pristojen za presojanje, ali gre le za težavo ali pa je to že motnja, presodi, da so potrebna, pa le poskusite. A prej si o tem več preberite v strokovni literaturi in poiščite čim več informacij, da si boste lahko ustvarili širšo sliko. In seveda je pred tem treba izkoristiti vso paleto morebitnih ukrepov za lajšanje opisanih težav.

Vaš fant bo v razredu bistveno bolj izpostavljen, če se bo opisano vedenje nadaljevalo

Stalno opozarjanje bo slabo vplivalo na njegovo samopodobo, slaba samopodoba pa je bližnjica do neprimernega obnašanja, zaradi katerega bo intenzivno izpostavljen še ostrejšim opozorilom in morda celo kazni. In začarani krog se tako sklene. Prav zaradi tega, da ne bi kot odrasel zaradi tesnobe in negotovosti čutil potrebe po nevarnejših substancah, kot so na primer alkohol ali droge, je vredno ta začarani krog prekiniti, če ne gre drugače, tudi z zdravili. Vidva sta starša in vidva sta tista, ki se morata odločiti, kaj je najbolje za vajinega otroka. Srečno!

Eva

Revija Jana št. 9, 1.3.2022