Živimo v predelu sveta, kjer nam ni treba gledati v straniščno školjko, ali se je tam slučajno znašla kača strupenjača. Tudi pajki so pri nas bolj za okras; čeprav se jih kdo boji, so za naše zdravje povsem nedolžni. Komarji (še) ne prenašajo nevarnih bolezni, leve in krokodile, ki se ravno tako uvrščajo med najsmrtonosnejše živali na svetu, pri nas srečamo le v živalskem vrtu. Perfektno! A v toplejši mesecih čisto brez skrbi vendarle ne moremo biti. Takrat v naravi na nas prežijo miniaturna bitja, ki sesajo kri in prenašajo dve zelo resni okužbi: klopni meningoencefalitis (KME) in lajmsko (lymsko) boreliozo. Proti prvemu se lahko cepimo, proti drugi žal ne, okužba z njo pa lahko človeku pusti hude posledice za vse življenje. V Sloveniji se po prenosu okužb s klopa na človeka uvrščamo v sam evropski vrh, zato strah pred njimi ni neupravičen. V zdravi meri je dobrodošel: če se zavedamo nevarnosti, smo previdnejši in bomo prisesanega klopa verjetno našli ter odstranili prej. Prej ko ga odkrijemo na sebi, bolje je. Vseeno pa ...
Klopa si odstranite sami. Klici in obiski dežurnih ambulant, da bi ljudem tam odstranili klopa, so precej pogosti. Zato celo na spletni strani nekaterih zdravstvenih domov najdemo obvestilo, da si moramo prisesanega klopa odstraniti sami in da obisk zdravnika, tudi če nam v koži ostane del klopa, ni potreben. »Odstranjevanje klopov ni naloga zdravstvene službe ter ne more biti razlog za obisk urgentne ambulante ali kirurški poseg,« imajo zapisano na spletni strani Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Tam nam postrežejo tudi z informacijo, kako klopa kar najlažje odstranimo: »Primemo ga s pinceto tesno ob koži in previdno počasi izvlečemo. Če ostane rilček v koži, to verjetnosti prenosa okužbe s klopa na človeka ne poveča,« pojasnijo. Del klopa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev, ki običajno ni nevarna. S tem telo samo odstrani tujek. Rdečina, ki se pojavi prvi dan po ugrizu klopa, je lokalna reakcija na ugriz in ne znak lajmske borelioze.
Tiktak. Kadar klopa odstranimo dovolj zgodaj, je nevarnost za okužbo manjša, ni pa nemogoča. V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah še povedo, da je verjetnost, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, saj niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del, do okužbe pa pride redko, tudi če nas vbode okužen klop. Poleg tega le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli. Vseeno pa je treba nujno obiskati zdravnika, če se teden ali dva po vbodu klopa pojavijo gripi podobne težave (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol) ali na mestu vboda opazimo značilen izpuščaj, obročasto rdečino, ki se širi navzven in v sredini bledi. V teh primerih nikar ne odlašajte s klicem svojega osebnega zdravnika, saj se lahko bolezen pozneje izrazi kot prizadetost srca, živčevja in sklepov.
Revija Jana št. 20, 17.05.2022
