Nasveti

101 nasvet za hude čase - 2. del

/
10. 6. 2022, 09.13
Posodobljeno: 10. 6. 2022, 09.22
Deli članek:

Komaj smo se rešili epidemije, že nam za jesen obljubljajo krizo s hrano, energijo, cenami ... Pa smo pomislili, da bi zbrali nasvete, izkušnje in recepte tistih, ki se na preživetje v težkih časih spoznajo – tako, za vsak primer. Če si pripravljen na najhujše, te ne more nič presenetiti. Tako bomo potem lahko mirno spali in upali na najboljše. Nadaljevanje iz prejšnje številke ...

Revija Jana
101 nasvet za hude čase


Prispevali in zbrali: Sanja Lončar, Neva Železnik, Tina Nika Snoj, Lidija Jež, Biba Jamnik Vidic, Irena Kristan Bradač, Andreja Comino, Renata Ucman, Lara Jelen, Jelka Sežun, Metka McCully Žigon, Vida Jenko, Marija Šelek, Ksenija Konvalinka

 Lastna hrana marsikje koristi

Ddr. Ana Vovk, profesorica geografije, Filozofska fakulteta Maribor, Učni poligon za samooskrbo Dole:»Pogosto želimo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Nekaj možnosti varčevanja imam iz lastnih izkušenj. Prihranimo z življenjem v manjši hiški ali stanovanju. Veliki objekti s sabo potegnejo višje stroške na vseh ravneh. Zato si je smiselno organizirati življenje tam, kjer je poraba vsega bistveno manjša. Prihranimo z lastno pridelavo hrane. Čeprav se nam ne zdi veliko, da staneta zelenjava in sadje po nekaj evrov, se tekom meseca to namnoži. Kadar imamo vsak dan ob sebi nekaj, kar lahko damo v lonec, ni treba hoditi v trgovino. Lastna hrana prinaša tudi več energije, zdravja in motivacije. Prihranimo lahko z izdelavo lastnih prehranskih in kozmetičnih izdelkov, izdelkov za podporo zdravju, kožo, zaščito pred soncem, komarji, pa do vitalnih napitkov in malic. Za prihranke je pomembna sprememba vrednot. Nekaterim stvarem se lahko izognemo, kot so na primer nakit, nov telefon, avto ... Ni treba, da so stvari nove.«

Prihodnost smo dolžni obvarovati 

Irena Rotar, Ekoci: »Na stotine ladij v pristaniščih že več mesecev čaka na natovarjanje. Manjkalo nam bo komponent za izdelke in surovin v proizvodnji. Kmalu bodo kava, kakav in palmovo olje pravo razkošje, kupi poceni oblačil in obutve pa postajajo preteklost. Naša prehranska varnost je zaradi geopolitične situacije čedalje bolj ogrožena. Naša trenutna politika ne spodbuja kmetov, naj posejejo več pšenice in hrane za ljudi. Kaj nam preostane? Rešitve mora najti vsakdo sam. Čas je, da preučimo, kaj že imamo in kaj lahko ustvarimo sami, kaj pa v sodelovanju z drugimi. Premislimo, kako bomo živeli v prihodnosti, da bomo potrebe zadovoljili z normalnim delom in s čim manj stroški, obenem pa uživali življenje. Najprej premislimo glede stanovanja, najema, hipoteke ali posojil – jih bomo lahko še odplačevali? Če nimamo službe, se lahko preselimo k staršem, prijateljem ali sorodnikom in si porazdelimo ter zmanjšamo stroške. Morda lahko živimo v bivanjskih skupnostih v mestih, vaseh oziroma na prevelikih kmetijah. Vprašajmo se, kako lahko poskrbimo za svojo prehransko varnost ter kaj lahko storimo za svojo samooskrbo s hrano in energijo. Marsikaj lahko pridelamo sami, denimo čaje, zelišča, začimbe, zelenjavo – tudi v loncih na balkonu, zelenici, vrtičku, rastlinjaku ali atriju. Izmenjujmo si dobrine in presežke z znanci in prijatelji ter se povezujmo v samooskrbne skupnosti, kot je na primer spletna stran samooskrbni.net, kjer se lahko oskrbimo z najnujnejšim. Spoznajmo kmete, ki lahko kaj pridelajo za nas, da bomo hrano kupovali lokalno. Povežimo se v iniciative, ki neposredno povezujejo kmete in kupce, kot je na primer Oskrbovalnica. Spoznajmo divjo hrano in se naučimo preživeti v naravi. Naučimo otroke, da bodo znali najti pitno vodo in bodo poznali divje rastoče rastline ter njihovo uporabo. Prav tako spoznajmo nove načine sonaravne pridelave hrane, na primer v t. i. valipinijih, pa kupolastih rastlinjakih ... Nabavimo si rastlinjak in se naučimo preživeti vsaj tri dni brez elektrike. Sušimo in konzervirajmo ter fermentirajmo živila. Kupimo štedilnik na trda goriva in stranišče brez uporabe vode. Premislimo o delu na daljavo in kako se znebimo stroškov z avtom. Skupnostno uporabljajmo stvari in orodje. Razmislimo, kako lahko izkoristimo potenciale podeželja, kot so prazne hiše, kako si lahko organiziramo življenje v lokalnih skupnostih. Povezujmo se v društva in interesne dejavnosti. Izobražujmo se ter poskrbimo za intelektualni in duhovni razvoj. Razmišljajmo pozitivno. Spremljajmo informacije iz različnih virov, odločajmo se racionalno in postanimo aktivni državljani. Če imamo zelenico, si omislimo potujoči kokošnjak in do pet kokoši kot hišne ljubljenčke za samooskrbo z jajci. Pojedle bodo ostanek od mize in 'pokosile zelenico'. Iz presežkov hrane naredimo nove jedi ali jih uporabimo za hrano živalim. Kupujmo tisto, kar potrebujemo. Zaradi nepredvidljive prihodnosti poskrbimo za zalogo vode, hrane in zdravil. Zbirajmo deževnico. Naučimo se narediti akumulacijska zbirna jezera na svojem zemljišču. Racionalno uporabljajmo čisto vodo. Zagotovimo si vedno vsaj za en teden vode vnaprej. K sreči sta dve tretjini Slovenije podeželje in tu bo ob pravilni organizaciji lažje preživeti. Vsak teden bi lahko v vsakem gasilskem domu, ki jih imamo v Sloveniji 1500, organizirali ekološko tržnico lokalne hrane. Zagotovite si zalogo semen. Ustvarite vezi med somišljeniki za trajnostno prihodnost, ki smo jo dolžni obvarovati zase in prihodnje rodove.«

Popravljajmo! 

Dr. Marinka Vovk, okoljska raziskovalka in direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe: »Kako prihraniti? Poglejmo, katere položnice plačujemo in za kaj. Se kaj podvaja? Katere operaterje imamo, poznamo cene drugih ponudnikov? Pomembno je, da si sami pripravljamo živila, vsaj tista, ki počakajo in jih lahko shranimo. Sestavine naberemo v naravi ali pri lokalnem kmetu, kjer vedno ostajajo presežki. Začnimo s kuhanjem sokov, vlaganjem, peko kruha in drugih izdelkov. Zopet bomo slišali, da se vse to ne izplača, ker je v trgovini tako poceni, pa še dela nimamo. Vključevanje otrok v aktivnosti pa ima še dodatno vlogo, saj razvijajo ročne spretnosti in pridobijo osnovne delovne navade. Uporabljajmo embalažo po sistemu kroženja, ne kupujmo nove, torej trajne vrečke, posodice. Odločimo se za cenejše nakupe, predvsem oblačil in gospodinjskih izdelkov, opreme za prosti čas, knjig, volne, torb. To so 'varčne' trgovine centrov ponovne uporabe. Privarčujemo, pa še prispevamo k bolj zdravemu življenju. Kupujmo izdelke, ki imajo daljšo življenjsko dobo, saj bomo tudi s tem privarčevali. Najcenejši namreč kmalu postanejo odpadek. Popravljajmo in obnavljajmo! Če sami ne znamo ali nimamo možnosti, se obrnimo za pomoč na socialna podjetja in dobrodošli boste! Tako, na primer, ni treba zavreči fotelja, če se je poškodoval ali umazal. Enako velja za preureditev oblačil.  Načrtujemo nakupe, tako živil kot izdelkov. Pogosto ni časa za pripravo obrokov in mnogi naročajo hitro hrano. Bilo bi ceneje in bolj zdravo, da sami skuhamo, pri čemer lahko veliko privarčujemo. Še en namig: vsak izdatek si zapišimo in spremljajmo izdatke.«

 Več v reviji Jana, št. 23, 7. 6. 2022