Spremenila je prehrano in se v deseto nadstropje, v katerem stanuje, začela namesto z dvigalom vzpenjati po stopnicah. Začela se je naravnost topiti, zdaj pa iz tedna v teden bolj uživa, ko ji oblačila postajajo čedalje bolj prevelika.

»Ni mi težko priznati, da sem vse življenje 'bolj polna'. Tako v osnovni kot srednji šoli sem bila med sošolkami tista 'ta okrogla'. Gledala sem jih, kako so tenke in suhe, in vedela, da nikoli ne bom takšna. Za to sem krivila gene, saj je bila bolj polna tudi stara mama in sem po njej podedovala močne kosti. Spominjam se, da v prvem ali drugem razredu še nisem imela toliko kilogramov. V četrtem razredu sem tehtala 45 kilogramov, od petega do osmega sem imela bolj polna bedra, a se s tem nisem obremenjevala, saj sem bila dobra športnica, trenirala sem odbojko, košarko in karate. Sošolci me niso zafrkavali, jaz pa sem se prepričala, da pač nimam tako suhih nog in rok kot drugi in ni s tem nič narobe,« pripoveduje Maja, ki se ji je v najstniških letih, ko so dekleta najobčutljivejša, uspelo sprijazniti, da si je všeč takšna, kot je.

Kilogrami samozavesti. »Pozornost s svojega telesa sem preusmerjala tudi tako, da mi je stara mama šivala kavbojke na trapez, nosila sem majice, ki so segale čez rit, kar sama sem si naredila dreade v laseh, šla na piercinge, pa sem bolj kot s kilogrami nase opozarjala s svojim videzom. Sem pa res potrebovala kar nekaj časa, da sem se sprejela v polnosti,« pove. Kljub drobnogledu javnosti je skušala biti zgled samozavesti; da ponosno nosi svoje kilograme. Vendar se je podzavestno obremenjevala z njimi, ko se je na fotografiji videl podbradek, ko je »viselo« iz podpazduhe, ko ni imela oblike v pasu ...  

»Pred zanositvijo sem shujšala kar nekaj kilogramov in bila optimistična, da bom po porodu nadaljevala. Hčerko Arwen sem dojila do njenega poldrugega leta, zato se nisem omejevala s hrano. Lani avgusta pa sem po koncertu gledala fotografije. Nisem si bila čisto nič všeč – bila sem zabuhla in otekla. Stopila sem na tehtnico in pokazala je 93 kilogramov! Zamislila sem se nad seboj; moj partner Marko, ki je višji od mene, pa še moški, ima le pičlih deset kilogramov več. Rekla sem si, da je čas za ukrepanje, saj takšna ne morem več na oder. Poklicala sem prijateljico in piarovko Kaly Kolonič, ki je med drugim certificirana nutricionistka in že 20 let pomaga ljudem do idealne teže. Naredili sva načrt, svoj 'navadni' zajtrk sem zamenjala za zdravega. Ni čudno, da sem pridobila kilograme, saj obožujem sladko, predvsem tortice, kruh, potice. Moj Marko je po poklicu kuhar, zato so na mizi vedno dobrote – od slastnih omakic do vsega sladkega. Ko sem dojila hčerko, se nisem omejevala, kaj bom jedla. Z veseljem sem uživala v krompirju, testeninah in slaščicah. Odprto čokolado mi je bilo škoda vreči proč, raje sem jo zmazala. Za zajtrk sem običajno pojedla opečenec z marmelado, jajce, maslo, poli salamo, sir, palačinke ... Seveda se mi je vse obesilo na telo,« razmišlja Maja, ki se je spremembe lotila tudi tako, da je začela kuhati. Tako je na mizi manj hrane, pa še to razdeli v pet ali šest obrokov. Jutro začenja z zdravim zmešančkom iz borovnic in breskev, ki mu doda beljakovine in vlaknine, po Kalyjinem receptu si naredi tudi jutranji eliksir iz medu, cimeta in ingverja. Vse poplakne z zeliščnim čajem.

Zbogom napihnjenost in pomanjkanje energije! »Osupljivo je, koliko bolje se počutim! Nisem več napihnjena in imam več energije. Ugotovila sem, da je pri zdravi prehrani pomembna tudi popoldanska malica, saj tako za večerjo nisem lačna in se več ne najem pred spanjem. Sama pečem pirin kruh, testenin in krompirja si na krožnik naložim malo, torto pojem edino na poroki, na kateri nastopam. Zlahka se tudi odpovem sladkemu pecivu in raje pečem zdrave alternative,« je ponosna. Čez dan spije veliko vode ali nesladkanega čaja. Pred dvema mesecema se je odpovedala tudi kavi in ugotovila, da je zaradi tega veliko manj lačna. Medtem ko prej skoraj ni telovadila, zdaj že tri mesece v deseto nadstropje hodi peš. Zlahka se povzpne tudi na Šmarno goro. »Pri hujšanju je tako kot pri drugih stvareh pomembno, da imaš podporo. Sama sem članica spletne skupine Spremeni življenje s Kaly, kjer se spodbujamo in podpiramo. Pogovarjamo se o hrani, vadbah, jedilnikih ... Vesela sem, da sem se odločila za spremembo in mi tako krasno uspeva. 

Več v reviji Jana, št. 25, 21. 6. 2022