Njihova kmetija leži v tipični prleški pokrajini in obsega štirideset hektarov. Ukvarjajo se z vzrejo prašičev, vinogradništvom, poljedelstvom in čebelarstvom. Pred šestimi leti so se dodatno posvetili ekološki vzgoji prave sivke in njihov nasad je prava paša za oči. Pravijo, da v njihovem podnebju v Prlekiji sivka zelo dobro uspeva. »Vsako leto naš nasad bujno cveti. Dela na kmetiji nam tako nikoli ne zmanjka. Doslej sta kmetijo vodila oče Slavko in mama Renata, zdaj pa jima pri delu pomagamo tudi otroci z družinami,« pripoveduje Andreja Osterc, ki je sicer po poklicu medicinska sestra. Izdelke iz prave sivke tržijo pod imenom Grily Naturae. Svoj nasad prave sivke ponujajo za poroke, vsako leto pa si ga ogleda precej obiskovalcev, ki se v njem zelo radi fotografirajo.
Nasada ne zalivajo
Pravo sivko gojijo ekološko. Zacveti konec junija. »Na naši kmetiji prava sivka raste kot v naravi, v naravnem ciklu. To pomeni, da je ne zalivamo niti dognojujemo. Na začetku je bila zelo pomembna priprava primerne prsti. V marcu sivki porežemo suhe vršičke in suhe veje, tako jo oblikujemo in pripravimo, da junija zacveti. Pred cvetenjem iz nasada odstranimo plevel in pokosimo travo med vrstami. V nasadu imamo tudi čebelnjak, saj se čebele zelo rade pasejo na njenih cvetovih. Med žetvijo jih je sivka polna.«
Žetev prave sivke je posebno doživetje
Žetev prave sivke je za družino Osterc vsako leto poseben in prijeten dogodek. »Ko je prava sivka v največjem razcvetu, to je drugi ali tretji teden v juliju, in je nekaj dni zapored sončno vreme, jo začnemo rezati za destilacijo. Takrat je polovica cvetov na klasu že zacvetela. Žetve se lotimo po opoldnevu, ko njeni cvetovi vsebujejo največ eteričnih olj. Za zaščito pred soncem si nadenemo klobuke. Pravo sivko režemo ročno, s srpi in z električnimi škarjami, cvetove pa zlagamo v pletene košare. Skoraj ves mesec traja, da porežemo celoten nasad. V vročih julijskih dneh je tako delo zahtevno in naporno. Po žetvi se na druženju zbere vsa družina. Še isti dan pa cvetove destiliramo in pridobimo stoodstotno naravno eterično olje ter rožno vodo. Sivka nato ponovno zacveti septembra. Takrat je paša za čebele in metulje in je ne režemo, da se rastline okrepijo.«
Nepogrešljiva tudi v kulinariki
Osterčevi sivke ne uporabljajo samo za izdelavo kozmetike, temveč tudi v kulinariki. »Jedem vedno dodamo le posušene cvetove prave sivke, torej vrste, ki je užitna. Potresemo jih na kapučino, dodajamo v torte, piškote, mafine in sladoled. Torte lahko imenitno okrasimo s suhimi cvetovi. Z njo začinjamo kuhan riž in pečenko, vendar le s ščepcem, za aromo. Tudi rjavi sladkor odišavimo s suhimi cvetovi prave sivke,« so nam namignili. V vročih dneh pa se bo sivka odlično podala tudi limonadi.
* Štirje namigi za uporabo sivkinega hidrolata
1. Zaščita pred klopi
Andreja Osterc: »Preden se odpravimo v gozd, se po oblačilu popršimo s hidrolatom prave sivke. Nanos moramo osvežiti vsake pol ure. Hidrolat prave sivke lahko popršimo tudi neposredno po koži, saj je ne draži. Z vonjem bo učinkovito odganjal klope, komarje in druge insekte. V domovanju lahko z enakim namenom obesimo dišeče šopke posušene prave sivke ali vrečke iz blaga, ki smo jih napolnili z njenimi suhimi cvetovi. V izparilnik z vodo ali v sivkin hidrolat nakapamo nekaj kapljic eteričnega olja prave sivke.«
2. Za dišeče perilo
»Hidrolat prave sivke lahko nalijemo v likalnik namesto destilirane vode. Tako bo perilo dišalo po sivki in oblačila bodo mehkejša.«
3. Potolažimo vneto grlo
Pri prehladu lahko od dva- do trikrat na dan po tri minute grgramo hidrolat prave sivke in ga nato v celoti izpljunemo. Blaži vneto grlo in ga pomirja, obenem blaži težave z glasilkami.
4. Pomiri kožo po sončenju
Po sončenju lahko kožo popršimo s hidrolatom prave sivke, saj jo pomirja. Hidrolat prave sivke lahko uporabimo kot tonik za obraz, za vlaženje kože, proti aknam in mozoljem ali namesto parfuma. Če ga nanesemo na kožo, učinkuje kot dezodorant.«
* Blazinice s pravo sivko proti moljem
»Blazinice iz blaga napolnimo s suhimi cvetovi prave sivke in jih položimo v omaro. Tako se vanjo ne bodo naselili molji. Če so ti v omari, pa to ni učinkovito,« je povedala Andreja.
* Cvetlični med s suhimi cvetovi prave sivke
»V velik steklen kozarec damo tri litre cvetličnega medu in približno 40 gramov suhih cvetov prave sivke. Pustimo stati na sobni temperaturi, da cvetovi izločijo aromo, nato precedimo in prelijemo v stekleničke. Uporabljamo kot sivkin med za sladkanje čajev.«
* Rjavi sladkor s suhimi cvetovi prave sivke
»Kilogram rjavega sladkorja in dve žlici posušenih cvetov prave sivke dobro zmešamo in stresemo v steklen kozarec. Sladkor z aromo sivkinih cvetov uporabimo za slajenje jedi.«
* Piškoti s cvetovi prave sivke
Sestavine: 144 g zmehčanega masla, 7 in pol žlic sladkorja v prahu, 219 g moke, 2 žlici posušenih cvetov prave sivke.
Priprava: v skledi kremasto umešamo zmehčano maslo in sladkor v prahu, dodamo moko ter posušene cvetove prave sivke. Vse skupaj dobro premešamo z rokami, da dobimo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, ki jo zavijemo v prozorno folijo za živila in za 15 minut postavimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Testo na tanko razvaljamo in z modelčki izrežemo piškote. Previdno jih preložimo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo jih 10 minut. O so pečeni, naj se 5 minut hladijo na pekaču, nato jih preložimo na kovinsko rešetko in do konca ohladimo.
* Sivkin sirup
Sestavine: 2 dl vode, 200 g sladkorja, jušna žlica posušenih cvetov prave sivke, ščepec citronske kisline (po želji).
Priprava: v lonček nalijte vodo, dodajte sladkor in segrevajte na kuhalni plošči. Nastavite na nizko temperaturo in med topljenjem sladkorja ves čas mešajte. Še preden sladka zmes zavre, dodajte suhe cvetove prave sivke, ki ste jih prej splaknili z vodo. Ponovno premešajte, malce zvišajte temperaturo, cvetovi naj nežno brbotajo še 3 minute, v tem času bo nastal gost sirup. Sirup precedite in dodajte ščepec citronske kisline. Prelijte ga v steklenice in dobro zaprite. Nasvet Andreje Osterc: »Sirup razredčimo z vodo. Ponudimo ga kot osvežilni poletni napitek z rezino limone.«
Revija Janašt. 26, 28. 6. 2022
