profimedia-0713119763 Svet24.si

Manekenka pravi, da pije kri svojega mladega moža

pogresani_oblacila Svet24.si

Osvojil Triglav in izginil

POL20220602BOR_7628 Necenzurirano

Na Hanovi mizi za 100 milijonov želja naftnih ...

resa velika planina Reporter.si

Uroš Urbanija se ju ni usmilil: kako sta se ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

Rok Švab2 Njena.si

Modrijan Rok pripravljen na nove izzive

slovenija kosarka reprezentanca Ekipa24.si

Nepričakovano! Košarkarska reprezentanca ostala ...

Nasveti

Zagorela koža je znak poškodbe

Za svoje zdravje, pa tudi za čim dlje zdravo in mladostno kožo ogromno naredimo z zaščito pred nevarnim UV-sevanjem. Izr. prof. dr. Katja Žmitek z VIST, fakultete za aplikativne vede, pravi, da varnega sončenja ni! Pojasnila nam je, kako se v vročih sončnih poletnih dneh kar najbolje zaščitimo pred nevarnostmi sonca in kakšna sodobna priporočila je glede tega pametno upoštevati. Tekst. RENATA UCMAN, foto: JURE HORVAT, SHUTTERSTOCK

»Ne le na počitnicah, vsak dan je treba zaščititi kožo pred škodljivim UV-sevanjem. Namreč, vsaka zagorelost je posledica poškodbe kože, saj se koža s tvorbo barvila melanina brani pred škodljivim vplivom UV-sevanja. Prejeti odmerki UV-sevanja se v celotnem življenju seštevajo in poškodbe akumulirajo,« pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Žmitek z oddelka za kozmetiko VIST – Fakultete za aplikativne vede. Je vodja programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo ter raziskovalnega projekta Izzivi doseganja preskrbljenosti z vitaminom D pri odraslih prebivalcih. »Varnega sončenja in premišljenega izpostavljanja soncu ni, ne obstaja,« poudarja. Tudi sama se trudi poleti vsak dan upoštevati temeljno vodilo: aktivnosti na prostem izvajamo pred 10. in po 17. uri. Če ne gre drugače in se jim vmes ne moremo izogniti, pa z ustreznimi preventivnimi, zaščitnimi ukrepi. A vseeno naj bo takšnega izpostavljanja čim manj, svetuje.

Izberite zaščitni faktor vsaj 30

»Ob visokem UV-indeksu poskrbimo za fizično zaščito, torej z oblačili in pokrivali, oči pa zaščitimo s sončnimi očali. Dele, ki jih ni mogoče drugače zaščititi, zaščitimo s pripravki za kožo, ki vsebujejo zaščitni faktor 30 ali več in vsebujejo tako UVA- kot tudi UVB-zaščito. Pomembna je zadostna količina nanosa, kar pomeni po 5 ml oziroma eno čajno žličko na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo posebej, skupno torej približno 35 ml. Prav tako ponovno nanašanje po kopanju, močnem potenju in brisanju, na vsaki dve uri. Ne sončimo se namerno. Zaščitne izdelke izbiramo glede na aktivnosti, ki jih na prostem izvajamo. Oznako »water resistant« oziroma odporen proti vodi ima lahko izdelek, ki ohrani zaščitni faktor po 40-minutni potopitvi v vodo. Oznako »waterproof« oziroma vodoodporen pa tisti, ki ohrani zaščito po 80-minutni potopitvi. Take izdelke je priporočljivo uporabljati, kadar načrtujete vodne aktivnosti.«

Ne pozabite na otroke!

Starši bi poleti pred soncem še posebej morali zaščititi otroke. Skrb vzbujajo nekateri starši, ki ne skrbijo ustrezno ali sploh ne zaščitijo svojih otrok pred soncem. Strokovnjakinja poudarja, da so izpostavljanje soncu in opekline v otroštvu pomemben dejavnik tveganja za razvoj kožnega raka, še zlasti malignega melanoma kože, v poznejših letih. »V otroštvu dosežemo kar 80 odstotkov celotne življenjske izpostavljenosti soncu, večji del kar med številnimi kratkotrajnimi, nenamenskimi izpostavitvami. Otrok v prvem letu življenja zato ne spada na sonce. Na splošno je priporočljivo, da se otroci, mlajših od 3 let, soncu ne izpostavljajo oziroma da se pred soncem dosledno zaščitijo z oblačili, pokrivali in podobno. Za otroke pred 6. mesecem se odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za zaščito pred soncem – sončnih krem. Za malčke je priporočljivo izbirati izdelke, ki vsebujejo le fizikalna sredstva za zaščito pred soncem, saj so v primerjavi s kemičnimi sredstvi manj alergeni. Torej izbirajte izdelke, ki vsebujejo za UV-filtre cinkov oksid in titanov dioksid. Za otroke še posebej velja priporočilo, da se v času med 10. in 17. uro umaknejo v senco, da je čim večja površina otrokovega telesa pokrita ter da je treba uporabljati varovalne izdelke z visokimi zaščitnimi faktorji, ki so fotostabilni in odporni proti vodi in lepljenju peska.«

Resnica o tvorbi vitamina D

Kakšna pa je resnica o poletnem izpostavljanju soncu in tvorbi vitamina D – dolgotrajnejše sončenje tudi s tega vidika ni potrebno? »Vitamin D ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi oziroma natančneje UVB-sevanju nastaja v človeški koži. Zato je za pridobivanje vitamina D nekaj izpostavljanja soncu nujnega, a namerno sončenje v ta namen v poletnem času ni potrebno. Osnovne potrebe po tem vitaminu med poletjem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 17. uro. Na primer s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Dolgotrajnejše izpostavljanje soncu zaradi mehanizma uravnavanja nastanka vitamina D, ki preprečuje, da bi prišlo do njegovega prekomernega nastanka v koži ob izpostavljanju soncu, ni smiselno in pomeni predvsem tveganje za poškodbe kože,« zaključi sogovornica.

*  UVA-žarki, ki dolgoročno poškodujejo kožo, prehajajo skozi steklo!

Izr. prof. dr. Katja Žmitek: »Na škodljivost UV-žarkov vplivajo njihova valovna dolžina, trajanje izpostavljenosti in količina prejetih UV-žarkov. UVA-žarki pomenijo do 95 odstotkov vsega UV-sevanja, ki doseže Zemljo. Izpostavljeni smo jim ves dan vse leto, prehajajo skozi steklo, prav tako skozi oblake. Prodirajo globlje v kožo kot UVB-žarki, tako da povzročajo poškodbe v vrhnji in srednji plasti kože in imajo večjo vlogo pri dolgoročnih poškodbah zaradi sonca kot pri akutnih poškodbah. Povzročajo tudi fotostaranje kože. UVB-žarki pa pomenijo od 5 do 10 odstotkov vsega UV-sevanja, ki doseže Zemljo. Njihova intenzivnost med letom in čez dan niha, najmočnejša je poleti okrog poldneva. Ne prehajajo skozi steklo, oblaki jih zadržijo deloma. UVB-sevanje je del spektra UV-sevanja, ki je krivo za nastanek sončnih opeklin.«

* Brezplačni webinarji o vplivu UV-sevanja na kožo

Prav z namenom preventive in ozaveščanja o pasteh čezmernega izpostavljanja soncu in UV-žarkom na oddelku za kozmetiko VIST – Fakultete za aplikativne vede že osmo leto izvajajo program Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo. V okviru programa tudi letos organizirajo brezplačne webinarje na temo vplivov UV-sevanja na kožo ter preventive. Vabljeni, da se jih udeležite. Prijavite se lahko na povezavi: https://vist.si/prijava-program-sonce.«

Revija Janašt. 2919. 7. 2022