arsenović1 Svet24.si

Župan Arsenović ima spet težave s parkiranjem

slovenska policija, marica, splosna Svet24.si

15-letnik 17-letnika zabodel zaradi mobilnega ...

jansa dimnik marcic jahta Necenzurirano

Ko Janšev golf partner toži, najame Natašo Pirc...

natasa pirc musar pl Reporter.si

Elena Pečarič nad Natašo Pirc Musar: Ob njeni ...

milovic Ekipa24.si

Kaaaj?! Nogometašice Olimpije v prvi ligi slavile...

Anamarija-Kastelic 2 Njena.si

Exatlon: Anamarija pred začetkom Exatlona utrpela...

slovenija kosarka Ekipa24.si

O, ne! Poškodba enega ključnih igralcev ...

Nasveti

Obramba proti tihemu morilcu našega časa

Ste kar naprej utrujeni, brez energije in volje? Se pri delu težko osredotočite? Slabo spite? Najverjetneje sta vzrok za to tesnoba in stres, tihi morilec 21. stoletja.

Finančne skrbi, podnebne spremembe, svetovne varnostne razmere, pa še vse, kar nam prinaša naporen vsakdan, nič čudnega, da smo bolj v stresu kot kadarkoli prej. Študije kažejo, da več kot polovica ljudi trpi (pre)velik stres, tretjina prebivalstva pa ima določeno stopnjo tesnobe. Samo dopust sem ter tja ni več dovolj, za sproščanje moramo poskrbeti aktivno in vsak dan. Če vam denarnica ali čas ne dopuščata vodenih tečajev, zdravilom se izogibate, meditacija pa vam ni blizu, lahko poizkusite s preprosto rešitvijo, stimulacijo vagusnega živca.

Kaj je vagusni živec? Vagusni ali klateški živec je najdaljši živec avtonomnega živčnega sistema in najkompleksnejši izmed kranialnih živcev. Lahko si ga predstavljate kot avtocesto iz več kot 100.000 vlaken, ki se vije od možganov do vseh notranjih organov. Kemikalije, ki jih sprošča, uravnavajo krvni tlak, srčni utrip, glukozo in prebavo.

S stimulacijo vagusnega živca svojemu telesu sporočate, naj se upočasni, zniža srčni utrip, globoko diha in se sprosti.

Stara modrost, nova znanja. Znanost je dokazala, da ima taka stimulacija mnoge koristne učinke: pozitivno vpliva na razpoloženje in splošno počutje, ima ključno vlogo pri uravnavanju vnosa hrane in občutka sitosti, znižuje krvni tlak in srčni utrip, pomaga pri glavobolu in migreni, zmanjšuje vnetja v telesu ter pomaga k boljšemu spanju. Da se s stimulacijo vagusnega živca uspešno spopadamo s stresom in tesnobo, je stara modrost. Že stoletja na ta način zdravijo z akupunkturo in akupresuro. Tudi v sodobni medicini že več kot 30 let zdravijo epilepsijo in depresijo z vsadki za stimulacijo tega živca. Študije pa kažejo, da lahko enake rezultate prinese tudi preprosta, neinvazivna stimulacija vagusnega živca, ki jo lahko izvajamo sami.  

Vaje za stimulacijo

Predstavljamo vam nekaj od mnogih načinov, s katerimi lahko sami poskrbite za čim večji duševni mir in sproščenost.

1.    Petje: mrmranje, monotono petje ali petje na ves glas ali jodlanje. Delujejo vse oblike oglašanja, pri katerih je dejavno ustno nebo.

2.    Mraz: hladno prhanje, pomakanje obraza v hladno vodo, pitje ledeno mrzle vode ali hladni obkladki zadaj na vratu spodbujajo delovanje vagusa.

3.    Dihalne vaje, ki vključujejo dihanje skozi nos. Primer: izdihujte štiri sekunde, zadržite pljuča prazna štiri sekunde, vdihujte štiri sekunde, zadržite pljuča polna štiri sekunde in vzorec ponavljajte večkrat na dan.

4.    Vaje za sprostitev vratu in čeljusti: čeljusti: nasmehnite se čim širše, nato odprite in zaprite usta. Nekajkrat ponovite.

Vrat: z dlanmi objemite zadnji del glave, nato brado počasi spustite proti prsnemu košu. Pustite, da gravitacija opravi svoje in vratu ne zategujte. Nekaj časa ostanite v tem položaju in globoko dihajte.

Če vas bo ob vajah sililo na zehanje ali se vam bo v ustih nabrala slina, je to odličen znak, da je vaš vagusni živec zbujen in dejaven.

Revija Janašt. 312. 8. 2022