20220513-01138259 Svet24.si

VIDEO: Za poslanko NSi "knjiga vseh knjig" nad ...

Vladimir Putin Svet24.si

Putin spregovoril: "Ljudje so se odločili, ta ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za ...

predsedniski kandidati Reporter.si

Šurla za Al Jazeero Balkans: Janez Janša je ...

doncic musa Ekipa24.si

Hahaha, kakšen car! Ne boste verjeli, kakšen ...

big-brother Njena.si

Prvič o skrivnosti: Kdo je bil slovenski Big ...

krznar ilicic Ekipa24.si

Trener Maribora odgovoril na najbolj vroče ...

Nasveti

Zakaj nas umsko delo izčrpa

Multitasking ali večopravilnost je zelo opevana veščina. Ženske se v njej še posebno odlikujemo, tako doma kot v službi. A sposobnost žongliranja z več opravili naenkrat ima tudi svojo slabo stran. Utruja možgane. (Pre)utrujeni možgani pa vodijo v nevrodegenerativne bolezni. Tekst: T. N. S.


Vsakemu se je že zgodilo, da zaradi velike količine dela, opravkov in vsakodnevne logistike ni več vedel, kje se ga glava drži. Glava pa lahko tudi peče in daje občutek, da bo ravnokar eksplodirala. Od čezmernega razmišljanja, napetosti in fokusiranja se nam lahko začne tudi vrteti ali nam postane slabo. Kot rečeno, vsakemu se to kdaj zgodi. A če se tako počutimo vsak teden, vsakih nekaj dni, celo vsak dan, je treba nekaj spremeniti.

Ko si po celem dnevu sedenja na smrt utrujen

Kar naprej si utrujen. Ne zaspan, izčrpan. Čedalje manj se ti ljubi početi, že preprosto kosilo je težko skuhati, kaj šele zabavati otroke ali pospraviti garažo. Še večerja pri prijateljih se zdi napor. Pa že ves teden ne počneš nič drugega kot buljiš v računalnik. Kar se dogaja, je kognitivna utrujenost, zaradi katere se počutite duševno izčrpani, brez energije in motivacije za karkoli. Nova raziskava, objavljena v reviji Current Biology, je raziskala, kaj se dogaja v možganih, da pridemo v tako stanje.

Najprej moramo bolje spoznati glutamat. Ta metabolit (presnovek), ki ga tako radi tlačijo v hrano kot ojačevalec okusa, je tudi najpogostejši nevrotransmiter v naših možganih. To pomeni, da je pomemben kemični posrednik, ki našim možganskim celicam omogoča medsebojno komunikacijo. Raziskovalci so preučili, kaj se dogaja v možganih, kadar opravljamo zahtevno delo ali razmišljamo s polno paro o pomembnih odločitvah. Izkazalo se je, da zahtevnejše ko je delo, več glutamata se kopiči v prefrontalnem korteksu. Ta del možganov je med drugim odgovoren za uravnavanje pozornosti, nadzor impulzov, reševanje problemov, načrtovanje, ciljno delovanje in delovni spomin. Raziskovalci verjamejo, da več ko je nakopičenega glutamata, več energije pokurimo, da prefrontalni korteks lahko učinkovito deluje.

Povzroča nevrodegenerativne bolezni

Medtem ko imajo ravni glutamata v možganih lahko kratkoročne posledice za našo sposobnost odločanja, vplivajo na naše zdravje tudi dolgoročno. Kratkoročno nas kognitivna utrujenost vodi v slabe odločitve, tudi v nepomembnih stvareh. Odločamo se za rešitve, ki zahtevajo čim manj dela in hitro prinesejo olajšanje ali zadovoljitev potreb. Saj veste tisto, »ma v redu je, ne da se mi ukvarjati s tem«. In potem naročamo hitro hrano, avta ne peljemo pravočasno na servis, ne zamenjamo izdelka z napako, ne prestavimo obiska pri zobozdravniku in kupimo izdelek, ki ga potrebujemo, v najbližji trgovini, ne glede na ceno.

Občasna kognitivna utrujenost je žal del sodobnega vsakdana, če pa je kronična, lahko pusti posledice na možganih. Presežek glutamata je namreč eksitotoksičen, kar pomeni, da povzroča odmiranje nevronov in lahko vodi v nevrodegenerativne bolezni kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, demenca in Huntingtonova bolezen.

Kako si pomagati?

Če je kognitivna utrujenost neizbežen sestavni del vaše službe, se boste morali resno vprašati, ali je ta tega vredna. Če se z njo srečujete občasno, pa si lahko pomagate tako, da:

-         ocenite, kako se počutite ob koncu tedna, če ne delate. Pomembno je razumeti, ali je utrujenost posledica premalo spanca, morda tesnobe ali vaše dejanske obremenjenosti čez dan,

-         dovolj kakovostnega spanja je ključno, saj se koncentracije glutamata med spanjem zmanjšajo,

-         izogibajte se preklapljanju med nalogami. Vsaki posvetite določen čas, ko se ukvarjate samo z njo. Praviloma namreč med različnimi opravili preklopimo v eni uri večkrat. To le poveča utrujenost, ne pa tudi učinkovitosti;

-         vzemite si kratke odmore – vsaj 2 minuti, med katerimi res počivate in poskusite ohraniti glavo prazno. Nikar vmes ne brskajte po spletu ali telefonu;

-         nekajkrat na dan vstanite od mize, in če se da, pojdite na kratko na svež zrak;

-         če delate od doma, si poskusite najti 20 minut za hiter dremež ali vodeno sproščanje;

-         čez vikende se popolnoma odklopite in ne razmišljajte o tem, kaj vas čaka v ponedeljek.

Revija Janašt. 3423. 8. 2022