Naša življenja močno obvladujejo obveznosti, urniki, posledično pa tudi stres. Je še kaj prostora za veselje s prostočasnimi dejavnostmi? Najdimo ga! Kajti nenehne obveznosti nas potiskajo na rob izgorelosti, zato raje še pravočasno poskrbimo za svoje dobro počutje.
Izklop in sveža energija
Čas, ki nam je na voljo, je vse preveč dragocen, da bi ga porabljali le za aktivnosti, ki nas ne navdajajo z zadovoljstvom. Če se preveč usmerjamo v delo, se poruši ravnovesje med delom in prostočasnimi dejavnostmi, saj nam za slednje zmanjka tako časa kot energije. Nekje spotoma smo preprosto pozabili, kako nas ukvarjanje s hobiji osrečuje. Prostočasne dejavnosti so koristne, saj nam dosežki, povezani z njimi, zvišujejo samozavest in nas napolnjujejo s svežo energijo. Raziskovalci univerze College v Londonu so ugotovili, da so ljudje s konjički za kar približno tretjino manj nagnjeni k depresiji. Razlogov, da si najdemo svoj hobi, je torej dovolj. A včasih se lahko zatakne že pri njegovem iskanju.
Kako najti najprimernejši konjiček zase?
1. Prisluhnimo srcu
Včasih se iskrica pokaže v nasmehu ali posebnem drgetu, ki na spreleti, če le pomislimo na različne prostočasne dejavnosti. Prisluhnimo svojemu srcu! Zapišimo, kaj je tisto, kar nas prijetno vznemirja: kreativnost, zabava, igrivost, družabnost, trenutek zase, delo z rokami, biti v naravi … Pri vsaki izmed zapisanih besed si vzemimo čas in jo skušajmo vizualizirati. Bodimo pozorni na to, s čim povezujemo zapisano besedo. Katera slika nam pride najprej na misel? Bi se radi prepustili lahkotnemu gibanju v ritmu glasbe? Se nam je jasno izrisala misel, da bi radi fotografirali svojo okolico? Bodimo svobodni in se v svojem razmišljanju nikar ne omejujmo. Naj misel prime za roko drugo misel in kmalu nas bo notranji razmislek odpeljal v smer novih, svobodnih poti. Morda pisanje bloga? Zakaj pa ne.
2. Nazaj h koreninam
Pri iskanju pravega konjička pomislimo tudi na svoje otroštvo – kaj nas je takrat najbolj veselilo in zabavalo? Kolesarjenje, igranje badmintona, petje, risanje, branje napetih zgodb? Prepustimo se spominom in obudimo svetle trenutke, ki zagotovo še zmeraj tičijo v nas. Prav te pozabljene otroške iskrice so mali zakladi, ki nam bodo pomagali najti prostočasno dejavnost, s katero si bomo lahko obogatili odraslo življenje. Tudi šolski čas nam lahko pove veliko o nas. Kateri je bil naš priljubljeni predmet? Biologija, likovni pouk, telovadba, učenje jezikov? To so izvrstni smerokazi za iskanje konjička.
3. Širjenje obzorij
Smo doslej že našli dejavnost zase, ki nas prav posebej veseli in jo redno gojimo? Lahko si čestitamo! A le zakaj ne bi vnesli nekaj novosti? Začnimo razmišljati o sorodnih dejavnostih. Na primer: je ta hip meditacija tista dejavnost, ki nas najbolj izpolnjuje? Pletenje ali šivanje, na primer, prinese primerljivo pomiritev ter hkrati nov izziv in izkušnje.
4. Ne ustrašimo se novosti
Najsi kakšno stvar še tako temeljito proučujemo, nič ne odtehta konkretne izkušnje. To velja za vsakršno neznano področje, na katero bi se želeli podati – kar odločno naredimo prvi korak in se preizkusimo. Kuharski tečaj, pohodništvo, petje, igranje instrumenta …, zagotovo je cel kup dejavnosti, ki jih nikoli nismo preizkusili. Naredimo prvi konkreten korak. Le tako bomo vedeli, ali je to za nas. V najslabšem primeru bomo pač samo skomignili z rameni in rekli, da to ni dejavnost za nas. Če ne poizkusimo, ne moremo vedeti.
5. Pustimo se navdihniti
Prijateljica se je odločila za zanimiv nov hobi: lokostrelstvo. Zveni dovolj nenavadno, da vsekakor pritegne. Ali sploh vemo, s čim se ukvarjajo ljudje v našem okolju? Povprašajmo jih, kaj počnejo, in morda dobimo navdih zase ter se jim pridružimo. Dodatna korist je, da nas poleg prijateljstva v tem primeru druži skupna aktivnost.
6. Ohranimo raven preprostosti
Ukvarjanje s hobijem naj ne postane obveznost, zaradi katere bomo v časovni stiski. Tudi preproste dejavnosti, kot je na primer občasno pripravljanje novih receptov za pogostitev najbližjih ljudi, so lahko imenitna zabava in sprostitev. Sčasoma se lahko veliko naučimo o drugih kulturah in eksotičnih kuhinjah. Tudi izdelovanje umetelno okrašenih tort je lahko zabavno. Pomembno je, da nas hobi res veseli.
OKVIR: Vse koristi naših konjičkov
Branje širi razumevanje
Seveda vemo, da se z branjem izobražujemo. A ni nujno, da je naše čtivo s polic z najtežjimi strokovnimi knjigami. Ljubezenski roman ali napeta kriminalka nam razgibata možganske vijuge, razrahljata stres, širita našo izkušnjo socializacije ter razumevanje medčloveških odnosov in interakcij. Kar mimogrede pa nam branje še obogati besedni zaklad.
Glasba krepi dolgoročni spomin
Pogosto se nam zdi, da je v odrasli dobi že prepozno za učenje instrumenta. A to ni res! Učenje klavirja ali kitare, spoznavanje osnovne glasbene teorije, ki nam bo približala glasbo, pevske vaje – vse to nam krepi zmožnost učenja in dolgoročni spomin. Pomembno je, da so možgani zaposleni z novimi izzivi.
Igranje iger za razvijanje strateškega mišljenja
Tako v fizičnem kot virtualnem svetu imamo na voljo številne strateške igrice, ki krepijo strateško mišljenje, kombinatoriko in tudi ročne spretnosti. Kar brez slabe vesti si privoščimo igranje iger v prostem času, saj raziskave kažejo, da nam strateške igre koristijo. Doma lahko, denimo, odigramo partijo šaha ali se preizkusimo v zabavni igri catan.
Potovanja spodbujajo kreativnost
To je sicer kar precej drag hobi, se pa splača: odkrivanje novih krajev, ljudi, kultur nas bogati. Krepi našo ustvarjalnost, prilagodljivost in nam odpira duha. Je treba potovati v daljne kraje? Sploh ne: marsikdo ne pozna dovolj dobro niti lastnega kraja. Hobi je lahko tudi proučevanje kraja, v katerem je živelo že nekaj generacij naših prednikov.
Kuhanje za boljšo večopravilnost
Ljubitelji hrane in druženja, pozor, kuhanje je izvrsten hobi. Krepi našo sposobnost večopravilnosti, saj zahteva izvajanje več dejavnosti hkrati. Med kuhanjem je treba pogosto sprejemati hitre odločitve in naglo reagirati. In če znamo s svojim kuharskim izdelkom razveseliti najbližje, je lahko prav kuhanje idealen hobi za nas.
Meditacija prebuja čuječnost
Pri meditiranju ne gre le za sprostitev. Meditacija nam pomaga poglobiti pozornost, čuječnost in samozavedanje. Ljudem, ki meditirajo po 40 minut na dan, se sčasoma poveča možganska skorja, ki je odgovorna za spominjanje in sprejemanje odločitev. (jk)
Revija Janašt. 35, 30. 8. 2022
