Nasveti

Zdaj je pravi čas!

Metka McCully Žigon
24. 11. 2022, 10.10
Posodobljeno: 30. 11. 2022, 20.35
Deli članek:

Pozna jesen je najprimernejši čas za izkopavanje korenin zdravilnih rastlin, saj takrat vsebujejo največ hranil in zdravilnih učinkovin. V koreninah je navadno veliko večja koncentracija aktivnih snovi kot v listih in cvetovih.

Revija Jana
Zdravilne korenine in koreninice

Pri nekaterih zdravilnih rastlinah uporabljamo nadzemne dele za ene težave, korenine, ki imajo seveda popolnoma drugačno sestavo, pa za popolnoma druge. Na primer kopriva:  nadzemne dele uporabljamo za odpravljanje slabokrvnosti, korenine pa učinkujejo diuretično in jih uporabljamo za odvajanje vode iz telesa. Pri nekaterih rastlinah so koristne snovi le v korenini, kot pri baldrijanu na primer, v listih in cvetovih pa le v zanemarljivi količini. Torej sta izkopavanje korenin in priprava zdravilnih pripravkov iz njih smiselna, pa čeprav se nam morda to zdi zoprno in težaško opravilo. Sama to jemljem kot rekreacijo.

Najugodnejši čas za izkopavanje je, ko rastline zaključijo vegetacijo, uskladiščijo hranila v koreninah in se pripravijo na zimsko mirovanje, torej od novembra naprej. Izkopavamo lahko tudi pozimi, dokler tla ne zamrznejo.

Korenine izkopljemo, odstranimo zemljo in poškodovane dele ter dobro operemo, lahko s krtačo. Če so dovolj čiste, jih ni treba ostrgati, sicer jih previdno ostrgamo z nožem. Nato korenine zrežemo na kolobarčke, lahko jih tudi na grobo zmeljemo v multipraktiku. Sama jih sušim kar v pečici. Razgrnem jih na peki papir in dam na pladenj ali rešetko. Sušimo na največ 60–65 stopinjah Celzija, hitreje gre, če imamo pečico z ventilatorjem ali pravo sušilnico.

Zdravilne korenine imajo kopriva, regrat, potrošnik, repinec, ameriški slamnik, gladež, gabez, baldrijan, kolmež, veliki oman, čemaž, slezenovec in druge. Če se nam ne ljubi izkopavati rastlin oziroma jih ne poznamo dovolj dobro, lahko korenine ali pa že narejene pripravke iz njih kupimo pri zeliščarjih in v lekarnah.

Ameriški slamnik (Echinacea sp.) – to okrasno trajnico pri nas gojimo na vrtu. Znana je po tem, da krepi imunski sistem. Tinkturo (namakamo v alkohol) delam iz listov, cvetov, predvsem pa iz korenin, ker vsebujejo največ imunostimulativnih snovi. Rastlina mora biti stara vsaj tri leta. Na žalost jo, ko jo izkopljemo, uničimo, tako da moramo imeti posajenih več rastlin. Za domače potrebe zadostujejo od ena do tri rastline.

Regrat  (Taraxacum officinale) in potrošnik (Cichorium intybus) – njune korenine vsebujejo veliko inulina, ki koristi sladkornim bolnikom. V regratu je veliko tudi taraksacina. Učinkujeta diuretično, čisti celotno telo, uporabljamo ju pri težavah z ledvicami in žolčem, lahko tudi preventivno. Ugodno vplivata na presnovo. Grenčina intibin, ki je ima veliko potrošnik, pa koristi jetrom.

* Čaj iz regratovih ali potrošnikovih korenin

Čaj iz regratovih korenin prečisti vse organe in telo, učinkuje diuretično. Lahko jih dodamo v skoraj vse čajne mešanice ali pa v primeru težav s sečili uporabljamo same. Enako učinkuje tudi potrošnik, tako da lahko korenine obeh uporabljamo skupaj.

Sestavine: 2 lički suhih regratovih korenin, 1 l vode.

Priprava: vodo zavremo in dodamo korenine, kuhamo počasi še pol ure. Precedimo in popijemo. Najbolje dopoldne.

Gabez (Symphytum officinalis) – vljudskem zdravilstvu so ga imenovali kostni celež. Spodbuja rast celic in kosti. 

* Gabezovo mazilo

Uporabljamo ga pri zvinih, nategnjenih mišicah, bolečinah v sklepih, tilniku. Zelo učinkovito je, če se z njim mažemo v primeru zlomov, ko odstranijo mavec. Znano je, da se pri starejših in tudi pri diabetičnih bolnikih zlomi ter podobne poškodbe počasneje zdravijo. V teh primerih je gabezovo mazilo odlična pomoč. Uporabimo ga lahko tudi kot kremo za roke, saj vlaži kožo in spodbuja rast novih celic.

Sestavine: 100 ml gabezovega macerata, 9 g čebeljega voska, 1 žlička rastlinskega glicerina, po želji še eterična olja po 6 kapljic (sivka, rožmarin ali brin).

Postopek: najprej naredimo gabezov macerat. Razrezano korenino gabeza namakamo v izbranem olju od 4 do 6 tednov. Jaz najraje uporabljam olivno. Po namakanju precedimo in spravimo macerat v temne stekleničke. Čebelji vosek nastrgamo in odtehtamo, dodamo potrebno količino gabezovega olja in v vodni kopeli segrejemo, da se vosek stopi. Odstavimo, primešamo glicerin in eterična olja ter nalijemo v sterilne lončke. Počakamo, da se strdi.

Repinec (Arctium lappa) – pospešuje izločanje vode, torej učinkuje diuretično in tako čisti organizem. Najpogosteje v ta namen priporočajo čaj iz repinčevih korenin, ki ga pijemo zjutraj na tešče. Uporabimo lahko sveže, izkopane in očiščene korenine ali pa posušene.

Prevretek iz korenin je najboljše sredstvo za razstrupljanje in čiščenje telesa. Čisti kri, pospešuje izločanje seča in tudi potu. Zelo učinkovit in uporaben je tudi v kozmetične namene, predvsem proti aknam, zdravi kožne izpuščaje, lišaje, opekline. Z njim si izpiramo usta, če imamo afte. Pomagal naj bi tudi pri razpokanih ustnih kotičkih.

Zelo učinkovito je kombiniranje repinca z drugimi rastlinami s podobnim učinkom. Tako lahko jeseni skuhamo čaj iz repinčeve in regratove korenine, ker podobno učinkujeta in se pri tem podpirata. Prav tako je repinec znan v kozmetiki za nego las, še učinkovitejši bo, če ga kombiniramo s koprivo, ki je prav tako koristna za lase in lasišče.

* Tinktura iz repinca

Tinkture zelo rada delam, ker so praktične za uporabo in se ne pokvarijo. Za notranjo uporabo, ko želimo prečistiti telo in pomagati jetrom, je tinktura zelo učinkovita. Kura z njo pomaga tudi pri nečisti koži in drugih težavah (ekcemi, akne, luskavica). Vanjo lahko poleg repinčeve damo še korenino regrata.

Sestavine: 100 g repinčeve korenine, ½ l domačega žganja.

Priprava: korenino repinca očistimo, ostrgamo in stolčemo ter na grobo narežemo. Damo v steklen kozarec, prelijemo z žganjem. Stoji naj tri tedne, nato precedimo.

Uporaba: naredimo nekajtedensko kuro. 10–15 kapljic tinkture nakapljamo v kozarec vode in popijemo ob zajtrku ali/ in kosilu. Z njo si lahko tudi masiramo lasišče vsaj dvakrat na teden za gostejše lase.

* Nega las z repincem 

Repinčeva korenina je znano sredstvo proti izpadanju las. Spodbuja rast in zdravi lasišče. Pripravke iz repinca lahko kombiniramo s koprivo, ki ima podobno učinkovanje. Pripravimo lahko repinčev čaj, ki mu dodamo korenino koprive (lahko tudi posušene liste). S čajem si izpiramo lase in lasišče. Zelo učinkovita pa je tudi masaža z repinčevim oljnim izvlečkom.

* Repinčevo olje za nego las

Sestavine: korenina repinca, korenina ali listi koprive, sezamovo, arganovo ali jojobino olje.

Postopek: pripravimo kot običajno macerate. Korenino izkopljemo, očistimo in ostrgamo. Na grobo jo narežemo in sušimo dan ali dva. Damo v steklen kozarec, prelijemo z izbranim oljem. Namakamo na toplem, a ne na soncu, tri tedne, občasno pretresemo. Nato precedimo in spravimo v temne stekleničke.

Uporaba: repinčevo olje uporabljamo za masažo lasišča. S tem pospešimo prekrvitev in spodbudimo rast las. Uporabimo vsaj enkrat na teden. Za lažje nanašanje ga prelijte v stekleničko s kapalko.

Slez (Althea officinalis) – korenine vsebujejo veliko sluzi, ki so koristne pri negi kože. Tradicionalno pa slezove korenine uporabljamo pri težavah z dihali, predvsem pri dražečem kašlju. Sluzi olajšajo izkašljevanje.

* Slezov sirup

Blaži dražeč kašelj, saj sluzi obdajo dihalne poti in jih tako zaščitijo ter olajšajo izkašljevanje.

Sestavine: 2 žlički posušenih slezovih korenin, 2 skodelici vode, 2 skodelici sladkorja, sok ene limone.

Priprava: slezove korenine in sladkor  damo v vodo ter zavremo, nato znižamo ogenj in kuhamo še 15 minut. Precedimo in dodamo limonin sok. Jemljemo po žličkah. Sirup je primeren tudi za otroke. Če ga želimo shraniti za dlje časa limonin sok izpustimo.

Milnica (Saponaria officinalis) – raste na bolj vlažnih zemljiščih samoniklo po vsej Sloveniji. Na moj vrt se je kar sama prikradla in sem je prav vesela, saj ima poleti zelo lepe, rahlo dišeče cvetove. Korenine uporabljam namesto šampona. Lasje so po umivanju mehki in svilnati. Milnico lahko uporabimo, če nimamo zelo umazanih las ali si jih umivamo vsak dan, pri bolj umazanih oziroma mastnih ne zadostuje. Šampon oziroma milo iz milnice priporočajo tudi pri težavah z luskavico.

* Šampon iz milnice

Korenine milnice, lahko pa tudi stebla liste in cvetove, narežemo in posušimo. Največ saponinov imajo korenine.

Sestavine: 1 žlica posušene korenine milnice (če uporabimo svežo, vzamemo 3 žlice), 1 skodelica vode, po želji dodamo še druga zelišča –  po 1 žlico: kamilične cvetove, liste mete, vejico rožmarina, lističe vrtnic …

Priprava: vodo zavremo in vanjo stresemo zelišča. Pokrijemo in počasi kuhamo še 15 minut. Po eni uri precedimo. Še bolje pa je, če pustimo čez noč in uporabimo naslednji dan. Zelišča dobro ožmemo.

Lase si razčešemo in jih zmočimo, nato nanesemo tekočino iz milnice. Uporabimo je polovico. Nanesemo vse od lasnih korenin do konic in malo masiramo. Počakamo nekaj minut, nato speremo in postopek ponovimo. Na koncu si lase sperem še z razredčenim kisom. Lasje so mehki, voljni in svilnati. Šampon iz milnice je zelo blag in ne poškoduje las ali lasišča. Vseeno bodite previdni, saj peče, če zaide v oči. Ne peni se kot običajni šamponi, a vseeno učinkuje. 

Uporabite ga lahko tudi za kopanje, tuširanje, za otroke in tudi domače živali.

Baldrijan (Valeriana officinalis) – korenine uporabljamo za pomiritev, boljše spanje, lajšanje napetosti, proti stresu, depresiji. Pomaga, da se lažje sprostimo ter učinkoviteje spopademo s stresom in vsakdanjimi težavami.

Iz posušenih korenin si pripravimo čaj, ki ga pijemo zvečer pred spanjem. Dodamo mu žličko medu, ki tudi krepi živce. V ljudskem zdravilstvu so zelo cenjene baldrijanove kapljice.

* Baldrijanove kapljice

To je v bistvu tinktura iz baldrijanovih korenin.

Sestavine: od 100 do 150g posušenih ali svežih baldrijanovih korenin, ½ l žganja.

Priprava: očiščene korenine sesekljamo, damo v kozarec za vlaganje in prelijemo z žganjem. Namakamo tri tedne. Čim večkrat pretresemo. Nato precedimo in tekočino spravimo v stekleničke s kapalko. Zvečer nakapljamo od 10 do 20 kapljic v pol kozarca vode in spijemo.

Revija Jana št. 4722.11.2022