dejan krajnc djokovic Svet24.si

FOTO: Na dopustu srečal Novaka Đokovića

policija, policijsko-vozilo, nočna, splošna, splošno Svet24.si

Po trčenju v nadstrešek in avtomobil poškodovan...

20210112-01043366 Necenzurirano

Covid-19 bo čez nekaj let le prehlad, a še nismo...

matej tonin vojska sta Reporter.si

Tonin kupil »mačka v žaklju«: zakaj so v Litvi...

maribor - olimpija Ekipa24.si

Rušilna Olimpija! Maribor nemočen, zeleno-belo ...

rosvita pesek Njena.si

Delavci razkrili, kakšna stranka je Rosvita Pesek

elsnik Ekipa24.si

Močne besede Elšnika! Kapetan zmajev dvignil ...

Rokodelci

Rokodelci: Mojca Žalik, Narobe svet

Ko je Ljubljančanka Mojca Žalik leta 1993 ostala brez službe, se je odločila, da si bo vzela čas za razmislek, kaj bi v življenju zares rada delala. Ker ji je bilo rokodelstvo položeno v zibko, se je nagibala k ustvarjanju. Da ne gre nazaj v pisarno, si je zabičala. Usoda je hotela, da je v neki izložbi zagledala listek z napisom Tečaj lončarstva.

Avtor:

Tekst: Žana Kapetanović Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Značke:

Glina je prava snov za moje ustvarjanje!
Vreteno jo je zasvojilo. Preskušala se je v marsičem, a ko je prišla v lončarski atelje, v katerem je v delo z glino novince uvajal mojster Božo Petek, je takoj prepoznala občutek, da je našla, kar je iskala. Poti nazaj ni bilo več. Denar, ki ga je dobila z zavoda za zaposlovanje, je zadoščal za vreteno in peč. Čeprav je dve leti poskusne izdelke metala stran, je vztrajala.

Strast?
»Gre za slog življenja. Lončarim že 22 let. Bolj ali manj uspešno, brez kakih posebnih odmevnih razstav in podobne slave. Z ljubeznijo do dela in za ljudi. Uživam, kadar se ob mojih izdelkih nasmejejo,« razloži Mojca svoje »otroške« risbe. Toda njen način in delo razkrivata, da gre za strast. »To pa je tudi moj edini vir zaslužka,« poudari.

Delati je treba.
Še kako je treba delati in biti discipliniran, če se hočeš s tem delom preživljati, prizna Mojca. Marsikatero noč je prespala v delavnici, da bi bili naročeni izdelki pravočasno narejeni in da bi zadovoljila najstrožjega kritika, ki ocenjuje njeno delo – samo sebe. »Želja po zaslužkarstvu in rokodelstvo ne gresta skupaj, kajti slednje nosiš v srcu,« poudari.

Nenehno učenje.
»Še vedno se učim. In vedno znova so pred mano čudoviti izzivi. Vsaka glina je drugačna. Vsaka je izziv, ena je vzdržljiva, druga gnetljiva … Najraje imam belo, preprosto se je ne morem znebiti.«
Izleti na nova področja. »Ker bi rada ohranila izvirnost in ker ne želim v svojem ustvarjanju postati uniformirana, si vedno znova privoščim izlete v kaj drugačnega, v kaj novega. Rada bi se še naprej razvijala. Čeprav imam tehniko risanja, ki sem jo popolnoma usvojila in je zelo priljubljena, sem na primer nedavno začela hoditi na ure risanja pri Ireni Radej, slikarki, ki je mojstrica podglazurne poslikave. Iščem drugačne risbe, zame je izziv, predvsem zato, ker mi ne gre,« se nasmehne. »Vedno me privlači tisto, kar od mene zahteva potrpljenje, vajo, vztrajnost …«

Se gline kdaj naveliča?
»Ne, tudi zdaj komaj čakam, da greste in bom lahko sedla za vreteno,« iskreno prizna. »Neskončno uživam v delu na vretenu. Toda v proizvodnem procesu se žal najmanj časa preživi za vretenom.«

Rokodelstvo je vsak dan bolj cenjeno.
»Se ne strinjam. Obdobje, ko sem se začela ukvarjati s keramiko, je bilo dosti ugodnejše za resnično ljudsko in umetno obrt. Ko to rečem, mislim seveda na rokodelske izdelke, narejene po vzoru naših prednikov. Sodobni človek bi moral ceniti tak izdelek,« pove Mojca in poudari, da se ne spoštuje nobenega avtorstva in se nesramno kopira prav vse.