Med zagotovo najbolj neverjetnimi pogruntavščinami sodobne civilizacije so totalni herbicidi, torej sredstva, ki že z imenom napovedujejo totalno vojno travam in plevelom. Ti so v tem ponorelem svetu očitno postali glavni sovražniki naših vrtov, dvorišč, igrišč, pokopališč in parkov, robov cest in železnic, da o vinogradih, sadovnjakih in njivah niti ne govorimo. Nič od tega ne sme biti niti malo zaraslo s travo ali z drobcenim plevelčkom, in namesto da bi jih pokosili, ponekod pa tudi pustili rasti, jih preprosto poškropijo s strupom in ni jih več! Kako učinkovito, bi si lahko mislili, vendar pa ne smemo pozabiti, da so totalni herbicidi strupeni veliko bolj, kot ste doslej mislili! Med najbolj strupenimi je zagotovo najbolj priljubljeni herbicid v Sloveniji glifosat, tako imenovani morilec plevelov in trav. Največkrat ga kupimo pod imeni Roundup, Boom Efekt (tega proizvajamo celo v Sloveniji, v tovarni Pinus v Račah), Tajfun 360, Plantella Total – R in še nekaterimi drugimi. Čeprav je osnovna učinkovina sprva veljala za idealno, se je (kakšno presenečenje!) izkazalo, da je strupena ne samo za plevel, ampak tudi za ljudi, živali in okolje. Poleg tega, da verjetno povzroča raka in je hormonski motilec, jo nekateri povezujejo tudi z vse večjo pojavnostjo celiakije, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter avtizma.
Glifosat je totalen herbicid, to pomeni, da uniči vse oziroma vsako rastlino, s katero pride v stik. Kljub temu je do nedavnega veljal za zelo varno sredstvo, njegov največji proizvajalec Monsanto ga je celo označeval za »idealen«« herbicid, saj naj bi bil morilski le do rastlin, medtem ko za ljudi, živali in okolico naj ne bi bil strupen. A zadnja leta vse več neodvisnih raziskav potrjuje, da je njegova uporaba škodljiva za zdravje, zaradi česar ga je Svetovna zdravstvena organizacija oziroma njena specializirana Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pred letom dni uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi. Vendar v Sloveniji nič ne kaže, da bi odgovorne institucije kaj skrbelo za zdravje ljudi. Glifosat se veselo uporablja naprej.
So javne površine zastrupljene? Zelo ga imajo radi tisti vrtičkarji, ki se jim ne ljubi pleti, populiti ali pokositi travice ali plevela na svojih gredicah, dvorišču ter med tlakovci in fugami, zato gredo v trgovino in nadležne rastline preprosto poškropijo. A tako neozaveščenih vrtičkarjev, ki bi zavestno zastrupljali sebe in svoje bližnje, je vse manj. Veliko hujša je nevarnost, ki nam preti s strani urejevalcev okolja, tu po količini porabljenega glifosata prednjačijo DARS in Slovenske železnice, pa tudi posamezni upravniki javnih površin, kot so parki in pokopališča. Po nam znanih podatkih tako Slovenske železnice po progah in DARS po robovih bankin in po ločilnem sredinskem pasu na avtocestah skupaj poškropijo okoli 15.000 litrov totalnih herbicidov, ki vsebujejo glifosat.
Zavedeni vrtičkarji. Našemu »hišnemu« kolumnistu in neodvisnemu raziskovalcu Antonu Komatu, ki se prav zdaj bori za popolno prepoved glifosata v Sloveniji, se zdi ta uporaba seveda zelo sporna. »Za škropljenje glifosata po železnicah uporabljajo posebne vagončke in to najraje počnejo ponoči, da jih nihče ne vidi. Slovenske železnice mnoga zemljišča ob progi dajejo v najem vrtičkarjem. Ti pridelujejo svoje vrtnine v dobri veri, da so zdrave, v resnici pa so strupene. V Nemčiji, Švici in Avstriji se trave in plevela lotevajo z vodno paro, pri nas pa s strupi!«
V občutno manjših količinah, pa vendar, glifosat uporabljajo za uničevanje plevelov na peščenih površinah v mestnih parkih in pokopališčih ter po vseh peščenih površinah, tudi v središčih mest. Naš sogovornik je predvsem zaskrbljen zaradi uporabe glifosata na javnih površinah, kot so dvorišča, otroška in šolska igrišča, razpoke v asfaltu, robovi potk v parkih in na pokopališčih.
Za manj truda – poškropi! Za laike precej nerazumljiva in sprta z naravno logiko je tudi uporaba glifosata v kmetijstvu, predvsem na večjih kmetijskih zemljiščih, kjer pridelujejo monokulture krompirja, čebule, oljne repice, soje in sončnic. A z glifosatom ne uničujejo samo nadležnega plevela, kot pove Komat, ta se skupaj z drugim totalnim herbicidom Reglone Forte uporablja za uničevanje cim krompirja in drugih gomoljnic, ker motijo strojno pobiranje in jih je treba pač odstraniti. Oljno repico in sončnice, iz česar izdelujejo olje, ki ga mi vsi uporabljamo, pa škropijo z glifosatom zato, da pospešijo zorenje. Poleg tega glifosat uporabljajo tudi pri pridelavi sladkornega trsa, in sicer tudi ne kot herbicid, temveč za izsušitev, s čimer povečajo koncentracijo sladkorja.
Anton Komat v boj za popolno prepoved glifosata
Kljub temu da postajajo zdravstvena tveganja zaradi glifosata vse bolj znana in odmevna, se očitno z njimi ukvarjajo samo nevladne organizacije, civilna družba in posamezni aktivisti. Očitno je edini človek pri nas, ki se zaveda nevarnosti tega strupa, Anton Komat, ta se skupaj z mikrobiologom dr. Gorazdom Pretnarjem trudi za popolno prepoved uporabe glifosata v Sloveniji in bo v kratkem to tudi predlagal vladi.
Od uradnih institucij, ki bi morale skrbeti za varovanje zdravja nas vseh, ni slišati nobenih opozoril, kmetijski strokovnjaki pa še kar zagotavljajo, da je nenadomestljiv in da bi njegova prepoved uporabe povzročila velikansko škodo. Pa še da ni enakovrednih nadomestkov, je še lansko leto trdil strokovnjak za fitofarmacevtska sredstva, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Andrej Simončič. Glifosat tako ostaja najbolj prodajan in uporabljan herbicid v Sloveniji.
Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 10, 8.3.2016
