Statistika sicer pravi, da so avtoceste najbolj varne ceste, vendar čisto preveč državljanov na njih vozi grobo, nasilno in izsiljujoče. Glede na to, kako agresivni smo postali za volanom, smo lahko srečni, da nimamo še več nesreč, pravi poznavalec Andrej Brglez, ki vidi rešitev za izboljšanje razmer v avtocestni policiji. Policistov na naših avtocestah tako rekoč ni. To potrjuje tudi gasilec in zdravstveni reševalec Anže Albreht, ki s kolegi gasilci večinoma posreduje samo še v prometnih nesrečah na primorski avtocesti, kjer pločevina praviloma poka vsak drugi dan.
Našim avtocestam se je po besedah Andreja Brgleza, direktorja Inštituta za civilizacijo in kulturo, inštruktorja varne vožnje in dolgoletnega testnega voznika, zgodilo troje: povečalo se je število avtomobilov, Slovenija je po tem kazalniku v evropskem vrhu (naš vozni park se lahko primerja s Skandinavci, Nemci in Italijani), hkrati pa se cestna infrastruktura ni spreminjala – ljudje so se zaradi nižjih cen nepremičnin naseljevali zunaj mest, cestna infrastruktura temu ni sledila, zdaj pa te ceste ne zmorejo »požreti« množice dnevnih migrantov – povečal pa se je tudi tovorni promet. »Slovenija je zelo tranzitna država in že petnajst let se sprašujem, zakaj se do tranzita ne znamo obnašati kot do upravičenega ekonomskega donosa. Prvič, regulirati bi morali, kaj se vozi po naših avtocestah, pri čemer se mora doseči višji minimalni standard ekološkosti tovornih vozil, ta morajo biti še posebej v zimskem času varnostno brezhibna, in drugič, prevozniki bi morali plačati občutno višjo cestnino. Povečali so se tako vlakovni, ladijski kot cestni tovorni promet in v tem poslu se vrtijo visoke številke, zato je še bolj čudno, zakaj ne znamo iz tega potegniti več sredstev za proračun. Če se avtoceste financirajo iz davkoplačevalskega denarja in če se uporabljajo za pridobitne namene v gospodarstvu, se mora plačati ustrezna cena. Po izračunih izgubljamo vsaj 50 milijonov na leto, ker tranzita ne znamo ustrezno ovrednotiti,« razlaga Brglez in dodaja, da se bo v od dveh do štirih let to delno zgodilo z elektronskim cestninjenjem. Vendar po njegovem mnenju za to, da bi na meji pobrali denar, ne bi potrebovali nobenega zapletenega sistema.
Voznice v hudih stiskah. Tovorni promet gotovo vpliva na kakovost potovanja po avtocesti, največkrat pa smo za neprijetne vožnje po avtocesti, polne nasilnih dejanj, krivi sami. »Več avtomobilov in več tovornjakov je tudi na drugih evropskih cestah, vendar se samo pri nas zatika pri vzpostavitvi civiliziranega načina vožnje po avtocesti. Ključ do ugodnega avtocestnega potovanja je, da morajo vsi udeleženci voziti približno enako hitro – v Sloveniji je to 130 km na uro, počasnejša vozila so na desnem voznem pasu.« Slišati je zelo preprosto, vendar se po Brglezovih opažanjih na naših avtocestah ustvarja nekakšna napetost, ki je primerljiva tisti v trgovini pred blagajnami ali nestrpnosti do drugače mislečih na spletnih portalih. »Veliko nestrpnosti in neučakanosti lahko vidimo v družbi. Dovolj je nekaj takih, ki ne bodo zadovoljni, če niso hitrejši od drugih, da podrejo celoten sistem vožnje. Na nas se obrača vse več voznic, ki prihajajo na avtocestah v hude stiske zaradi grobih in nasilnih dejanj. Če se vozite s hitrostjo 130 km na uro in se nekdo pripelje tesno za vaš avtomobil, vam bliska z lučmi, vas nato prehiti po desni strani ter je zraven še agresiven, je to nasilno dejanje. Predstavljajte si, da to doživljate vsak dan …« opozarja Brglez na razliko med nami in denimo avstrijskimi ali ameriškimi vozniki.
Več v reviji Zarja, št. 37, 13. 9. 2016
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
