Nedavno so v medije pricurljale težave prebivalcev Šentjernejskega polja, ki da jim Romi na veliko kradejo pridelke z njiv. Tudi nasilni da so in nasploh sobivanje z njimi ni prav nič prijetno. Šli smo po sledeh teh vesti, vendar so naši sogovorniki poudarjali, da ne gre vseh Romov metati v isti koš in da so tudi medsebojno nekateri žrtve drugih. Glasno se šepeta, da nekateri delujejo kot kriminalne združbe, da predvsem mlajši preprodajajo drogo in se kopajo v denarju. Država pa nemočna in ljudje jezni. Kaj je res in kaj le predsodki?
Država je gluha. »Težave so resne in velike,« pravi župan občine Šentjernej, Radko Luzar, ki se je zelo zavzeto lotil vprašanj, povezanih z Romi. Ker je to delo za več generacij, je treba dodati, da teče šele njegov prvi mandat. »Marsikaj se dogaja; policija ukrepa, kolikor ji uspe, pogosto pa primeri padejo na sodišču. Še zlasti mlajši Romi so vse agresivnejši, sprožili so že kar nekaj pretepov in napadov; med drugim so pretepli uslužbenca na črpalki, poškodovali so mlajšega občana na praznovanju jernejevega in povzročili še nekaj incidentov. Zato se je bati, da bo ljudem prekipelo …«
V okviru občinskega sveta je že imenovana komisija za romska vprašanja, ki sodeluje s predstavniki policije, novomeškega Zavoda za socialno varstvo, zdravstvenega doma, šole in krajevnih skupnosti. Župan poudarja: »Tudi Romi so naši občani, zato moramo poiskati skupni jezik za obe strani – za 'civile' in zanje. Močno si prizadevamo, da bi čim prej uredili odnose, toda žal to ne gre čez noč – a vsaj začeli smo.« Občina Šentjernej se je letos prijavila na javni razpis, namenjen Romom, za ureditev komunalne infrastrukture, a žal ni bila uspešna. »Želimo pomagati Romom, toda lastni proračun je premajhen, država pa gluha.«
Zakaj bi le delal? V šentjernejski občini živijo Romi v petih naseljih, žal ni nihče zaposlen. Poskusi, da bi jih zaposlili s pomočjo javnih del v tamkajšnjem komunalnem podjetju, niso bili uspešni. Vzrok je tudi v tem, da med minimalno plačo in socialno pomočjo skoraj ni razlike, zato ni pravega zanimanja in volje za delo. Tudi romska skupnost tega projekta ne podpira dovolj, saj se zgodi, da so tisti, ki pokažejo zanimanje za delo, deležni pritiskov v svoji skupnosti. Župan upa, da bo – glede na dobro prakso v občini Trebnje – tudi v njihovem naslednjem proračunu postavka za najem zemlje, ki jo bodo dali Romom, da si sami pridelajo ozimnico. »Toda to je le kapljica glede na težave, s katerimi se ukvarjamo in ki jih – brez drugačnega pristopa države in drugačnega razumevanja tega področja – ne bodo mogli odpraviti.«
Več v Zarji št. 37, 13. 9. 2016
