Zgodbe

Lekarne ne smejo postati prodajalne

Marija Šelek
24. 10. 2016, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Lekarniški zakon – kaj bi nas moralo skrbeti? »Farmacevti v lekarni želimo še vedno imeti možnost svobodno svetovati in stranki reči, da kakšnega zdravila ne potrebuje.«

Profimedia
»Farmacevti v lekarni želimo še vedno imeti možnost svobodno svetovati in stranki reči, da kakšnega zdravila ne potrebuje.«

Nov lekarniški zakon bo nadomestil tistega, ki je bil spisan pred 25 leti. Ni slab, povedo strokovnjaki, vendar ne sledi več sodobnim praksam na terenu – tako pozitivnim kot manj primernim. V nebo vpijoča je tista, da v nekatere lekarne še posebno silovito udarja tržna miselnost. Lekarniška stroka se v novem zakonu zavzema, da ostanejo lekarne del javne zdravstvene službe in da mora država njihovo delovanje regulirati. Predsednica sekcije javnih lekarniških zavodov pri Lekarniški zbornici Slovenije, Romana Rakovec, sicer opozarja, da lahko začno ugašati nedobičkonosne lekarne na oddaljenih ruralnih območjih.

Po mnenju lekarniške stroke je za našo prihodnost najpomembneje, da ostanejo lekarne del neprofitne javne zdravstvene mreže. Da so zadaj izjemno hudi pritiski kapitala, ki si želi lekarniško dejavnost odpreti svobodni gospodarski pobudi, nam je sogovornica jasno potrdila. »Temu v stroki močno nasprotujemo, zato smo v predlogu zakona pripravili prepoved vertikalnih povezav, kar pomeni, da lastniki lekarn ne morejo biti tudi lastniki veledrogerij ali proizvajalci zdravil – tako se izognemo konfliktu interesov. To je zelo pomemben ukrep, ki ima posledice tudi za paciente, čeprav se morda tega niti ne zavedajo,« razlaga Romana Rakovec.

***

Amerika: zdravila v supermarketu. Ker so v ZDA lekarne deregulirane, se je na področju porabe zdravil razvilo potrošništvo – predvsem pri zdravilih brez recepta. Ta so namreč dosegljiva v običajnih prodajalnah. Tako lahko kupite aspirin v izjemno velikih pakiranjih. Kupec izgubi kritičnost in dobi občutek, da zdravilo že ne more biti tako škodljivo, če ga lahko dobimo v navadni trgovini. V resnici pa je 20 tablet lekadola lahko za človeka že smrtna doza. »Dejansko se v Ameriki dogaja, da so zapleti zaradi neracionalne porabe zdravil tako porasli, da je celo vzrok smrtnosti iz tega naslova že prekašal število smrti zaradi raka. Največ ljudi torej umre zaradi nepravilne oziroma neracionalne uporabe zdravil in zapletov v povezavi s tem,« pravi farmacevtka Romana Rakovec.

 Več v Zarji št. 43, 25. 10. 2016