V Sloveniji se je v zadnjih petih desetletjih ozračje že ogrelo za 1,8 stopinje Celzija, kar je več kot evropsko in svetovno povprečje! Še več, po najbolj črnem scenariju se bo do leta 2100 na našem območju ozračje povprečno ogrelo še za od pet do šest stopinj Celzija, torej veliko več, kot smo mislili do zdaj. O tem, kaj nas potemtakem čaka – kako bo ogrevanje ozračja vplivalo na življenje – smo povprašali prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico in vodjo Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po takem scenariju naša dežela konec stoletja najbrž ne bo več živinorejska, slovenski gozdovi bodo brez smrek in bukev, sneg v nižinah bi izginil. Zaradi dviga morske gladine bi bili ogroženi Piran, pristanišče v Kopru, strunjanske in sečoveljske soline. »Hipotetično gledano bi imela Slovenija ob takem razvoju podnebje, kakršno ima danes na primer jug Grčije.«
»O tem, da se bo Slovenija do konca stoletja precej ogrela, ni nobenega dvoma več. V najslabšem primeru, če ne bomo ukrepali in zamenjali fosilnih goriv z brezogljičnimi ter krepko zmanjšali porabe energije, se bo globalna temperatura dvignila za več kot štiri stopinje, pri nas za od pet do šest stopinj Celzija. Tudi če bodo vse države temeljito spremenile energijsko politiko, se bo svet še vedno ogrel za dve stopinji, pri nas pa za več kot tri,« pojasnjuje prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Kaj je najbolj krivo za tako hude podnebne spremembe? »Te že danes povzroča nabiranje toplogrednih plinov v ozračju, kar spremeni energijsko bilanco tal. Površje dobi zaradi sevanja teh plinov več energije, kot je odda v vesolje. Zato se ogreva. Množično kurjenje premoga, nafte in plina ter izsekavanje gozdov neposredno vplivajo na podnebje. In ker se število prebivalcev veča in se hkrati spreminja življenjski slog, je treba vsak dan pokuriti več in več fosilnih goriv. Zato ni dvoma, da lahko podnebne spremembe omilimo le, če tega ne počnemo več,« opozarja.
Poletja bodo peklenska. V Sloveniji bo naraščanje povprečne temperature zraka občutno že v prihodnjih desetletjih. »Najbolj se bodo ogrevala poletja, najmanj jesen.«
Več v reviji Zarja št. 46. 15. 11. 2016
