Zgodbe

Leto mišje mrzlice

Milka Krapež
18. 4. 2017, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Izbruh nevarne bolezni pri sosedih.

revija Zarja
Pri čiščenju prostorov, kjer bi se lahko zadrževali glodavci, uporabite mokro krpo (da se ne dviga prah), zaščitno masko in rokavice ter klorovo ali alkoholno dezinfekcijsko sredstvo.

Iz Hrvaške poročajo o več primerih obolelih otrok in odraslih za mišjo mrzlico. Bolezen tudi v Sloveniji ni neznana, saj je bilo v zadnjih letih tudi pri nas nekaj lokalnih izbruhov. Resnost okužbe je odvisna predvsem od vrste virusa, s katero je človek okužen, od siceršnjega zdravstvenega stanja človeka in od starosti živali, od katere virus izvira. Čim starejša je, tem hujša je lahko okužba.

Okužbe prenašajo miši in drugi glodavci (podgane, voluharji) z virusi, ki krožijo v zraku, kjer se je okužena žival gibala. Okuženi glodavci ne zbolijo, prav tako pa se okužba ne prenaša s človeka na človeka. Čeprav zbolevajo tudi otroci, je pri njih potek bolezni blažji kot pri odraslih ljudeh, edino črevesne težave so morda lahko hujše. Med hantaviruse spada večja skupina različnih virusov, ki jih prenašajo glodavci in lahko povzročijo hudo srčno-žilno ali pa ledvično bolezen. Srčno-žilna hemoragična mrzlica je smrtno nevarna, umrljivost je več kot 40-odstotna, pravijo strokovnjaki. Vendar za Evropo (razen nekaj osamljenih primerov) ni značilna, ker na njenem ozemlju ni povzročiteljev te bolezni iz vrst hantavirusov. Najdemo pa jih na obeh ameriških celinah, pa tudi v Rusiji, na Kitajskem in v Koreji. Pri teh okužbah se pojavijo hude težave z dihanjem, ki lahko povzročijo tudi smrt.

Bolezen lahko poškoduje ledvice. Na našem ozemlju se večinoma pojavljajo hantavirusi Puumala in Dobrava-Beograd. Vendar je tudi te okužbe treba jemati skrajno resno, saj lahko bolezen traja precej dolgo in poškoduje organe, predvsem ledvice. Okužba poteka po več fazah. Prvi znaki se pojavijo teden ali dva po tistem, ko je bil človek izpostavljen virusu (iz izločkov glodavcev, na primer urina, sline). Začne se s hudo vročino, ki traja približno teden dni. Bolnik ima pordela lica in nos, visoko vročino, lahko ga trese mrzlica, dlani so potne, tudi driska se lahko pojavi, boli ga glava, slabo mu je, v trebuhu in prsih čuti bolečine. V drugi fazi (hipotenzivni) se zmanjša število krvnih ploščic, pojavijo se težave s srčnim ritmom in zmanjšano količino kisika v krvi, kar traja približno dva dni. V naslednji fazi se začnejo težave z ledvicami, kar se po nekaj dneh stopnjuje v precej povečano odvajanje vode (od tri do šest litrov na dan). Tudi ta faza lahko traja le nekaj dni, lahko pa se vleče tedne dolgo. Po vseh teh prestanih težavah se le začne okrevanje. Znaki bolezni počasi izginjajo. V redkejših primerih ostanejo poškodbe ledvic trajne.

Hrvaška oblast svari pred odhodi na okužena območja

Izbruh mišje mrzlice na Hrvaškem tokrat izvira z območja Medvednice (Sljeme) pri Zagrebu, tam se je okužilo nekaj deset ljudi. Po poročanju nekaterih hrvaških medijev je 20 planincev končalo v bolnišnici. Hrvaške oblasti so zato izdale napotke, kako se obvarovati pred okužbo. Odsvetujejo ležanje in sedenje na golih tleh, hrano in pijačo imejte v naravi v zaprtih posodah, prav tako osebne stvari, pred jedjo v naravi (tudi pred kajenjem) si je dobro razkužiti roke. Pitje vode iz naravnih izvirov seveda ni priporočljivo, pa tudi vse nabrano v naravi je treba dobro oprati z veliko vode. Pri čiščenju prostorov, kjer bi se lahko zadrževali glodavci, uporabite mokro krpo (da se ne dviga prah), zaščitno masko in rokavice ter klorovo ali alkoholno dezinfekcijsko sredstvo.

Več v reviji Zarja št., 16. 18. 04. 2017