»Sanjalo se mi je, da je stvarnik pogledal na zemljo in se začel spraševati: Kam pa je izginilo to, kar sem ustvaril? In to? In to?« je svojo pripoved o semenu začel Will Bonsall, hipijevski kmet iz ameriškega Maina, ki je pred 40 leti začel projekt Scatterseed, ker je bil prepričan, da institucionalne semenske banke niso dovolj dostopne javnosti ter da je najbolje, da se semena ohranijo v vrtnarstvu, se pravi z vsakoletno uporabo. »Nisem Bog, sem Noe. Imam tisoče vrst, ki jih ohranjam, in upam, da jih bodo v prihodnosti uporabili. Prepričan sem, da imajo ta semena nekatere genske lastnosti, ki jim omogočajo odpornost proti boleznim, ki se pojavljajo sedaj, zato bodo v prihodnosti še zelo pomembna. Če jih ne bom ohranil jaz, bodo izginila,« je razložil v filmu Seme: zamolčana zgodba (Seed: Untold Story), ki ga v tem in prihodnjem mesecu v sklopu posebnih projekcij in dogodkov predvajajo po Sloveniji.
Za predvajanje filma so se odločili v iniciativi Podružnica iz Gorice, v kateri že vrsto let delujejo goriški varuhi semen. Po njihovem mnenju slovenska javnost še vedno ni dovolj seznanjena z globalnim problemom izginjanja semen. »S pozitivnim trendom gojenja avtohtonih sort in pomembnosti lokalno pridelane hrane se tega vedno bolj zavedamo,« je razložila predstavnica iniciative Maja Vrčon, ki je tudi sama varuhinja semen. »Imam nekaj semen starih primorskih sort zelenjadnic, ki pa sem jih tudi podelila s prijatelji, ki samooskrbno pridelujejo hrano, da jih sejejo naprej – ker samo shranjevanje semen ni poanta, ampak jih je treba naprej sejati in razmnoževati.«
V iniciativi so tudi podpisniki deklaracije o svobodi semen in delujejo v sklopu svetovne organizacije Navdanya, ki jo je pred tridesetimi leti v Indiji ustanovila dr. Vandana Shiva z namenom ozaveščanja o prehranski neodvisnosti od korporacij. Tudi Vandana Shiva je ena izmed junakinj filma Seme: Zamolčana zgodba in ena od najostrejših kritičark korporacij, kot je Monsanto: »Ko Monsanto pride v državo, upravlja državo. Vzpostavijo semensko diktaturo, od katere so odvisni kmetje.«
Semenska banka v vsaki vasi
Proti temu se borijo varuhi semena. Leigh Kuwanwisiwma je član indijanskega ljudstva Hopi, ki sedaj živi v Novi Mehiki. Odločen je, da bo ohranil vso raznovrstnost koruze, ki so mu jo predali njegovi predniki: »Oče mi je rekel, naj nikoli ne pozabim na koruzo, naj jo skušam na vsak način ohraniti tako, kot je on ohranil koruzo, ki mu jo je predal njegov oče.« Medtem ko se sprehaja po svojih koruznih poljih, ki še zdaleč niso tako bleščeča kot polja hibridne koruze, razlaga: »Ljudi privlači le veliko in lepo. Toda mi poberemo vse storže, tudi če je na njih le ena vrsta semen. Vsak od storžev je poseben, saj ima vsako seme v sebi življenje.«
Njegova pripoved gledalcem filma tudi odpre oči v duhovno dimenzijo pomena semena. Indijanske pripovedi o ljudeh z oblakov, ki iz semen izvabljajo življenje, so Evropejcem že popolnoma tuje, a večina narodov na svetu je v svoji zgodovini semena slavila kot enega največjih zakladov. Za pripadnike ljudstva Hopi je koruza seme življenja. Tudi zato se je eden izmed njih, Emigdio Ballon, odločil, da bodo v vasi zgradili svojo semensko banko: »Ko je oče umiral, mi je v roko potisnil pest semen, rekoč, to je življenje. Naša semenska banka predstavlja življenje.«
Kako so semena postala kriminalna zgodba?
Po besedah režiserja filma Jona Betza film pripoveduje zgodbo o duhovni razsežnosti semen, v nasprotju z materialističnim konceptom, ki ga zagovarjajo korporacije. Zanimiva poanta filma je tudi, da korporativni nadzor semen ni nov izum, recimo star nekaj deset let, temveč se je to začelo ob prelomu stoletja, ko so v Ameriki načrtno začeli oglaševati hibride. Zaradi dobička seveda. Kmetom so dopovedovali, da je uspešen kmet le tisti, ki ima velike storže koruze. Ko so kmete navadili, da semena kupujejo v trgovinah, je bil krog zaključen. »Hibridna koruza je jedrska bomba kmetijstva,« v filmu izjavi okoljska pravnica Claire Hope Cummings. In potem se film spremeni v kriminalko o pesticidih ob šolah, o lobiranju, grožnjah znanstvenikom, skorumpiranih sodnikih, ki so dopustili patentiranje semen, o korporacijah, ki kmete potiskajo v bedo. »To je zgodba o Davidu in Goljatu, o velikem fantu, ki hoče izriniti malega fanta in prevzeti kontrolo,« je poanto filma opisal režiser Jon Betz.
Več v Zarji, št. 13, 27. 3. 2018.
