Osrednja informativna oddaja slovenske javne televizije, Dnevnik, je stara natančno 50 let. V naše domove je začela prihajati črno-bela, danes je seveda barvna. Upamo si trditi, da je kljub temu, da je nekaj časa lovila zgled komercialnih televizij, še vedno ena najverodostojnejših informativnih oddaj. Da v času, ko so v trendu lažne novice in škandalozno poročanje, ni zapadla v vsebino in obliko resničnostnega šova. Voditelje, ki so Dnevnik Televizije Slovenija ustvarjali v »dobrih starih časih«, ko je novica še bila novica, smo vprašali, kam gre ta medijski svet in kako lažne novice, družabna omrežja ter pristransko poročanje razkrajajo družbo, kot jo poznamo. V tem jubilejnem tednu bodo nekateri med njimi pomagali voditi to oddajo.

Boštjan Lajovic: Ko bomo prišli do dna, bo treba ločiti zrnje od plev. »Medijska industrija, novinarstvo in njegovi izdelki, vse je postalo tržno blago, tako kot čevlji, zdravila ... Ve se, kakšni so pogoji na trgu, tisti, ki so hitrejši, všečnejši, imajo večje možnosti, da naberejo gledalce, bralce, poslušalce. To je bil ključni zasuk v mentaliteti urednikov in lastnikov, ki želijo z novicami ustvarjati dobičke. Morda sem pesimističen, a o pravem novinarstvu je že zelo težko govoriti. Zato mora biti gledalec, 'uporabnik'  novic, izjemno previden, kaj bere in kje bere, ker vemo, da tudi v najbolj etabliranih medijih, ne samo na družbenih omrežjih, vidiš stvari, ki so vprašljivo verodostojne. Bojim se, da še nismo na dnu. Ko pa bomo prišli do dna, se bo morala udejanjiti družbena zavest in ločiti zrnje od plev.«

Branko Maksimovič: Mediji niso odgovorni. »Mediji žal preveč sledijo okusu bralcev, gledalcev, poslušalcev malo manj. Kar ni odgovorno. Komercialni mediji imajo svoj interes, nacionalni mediji pa se morajo zavedati, kaj je pomembno, in bistveno je, da so nepristranski. Naši osebni podatki pa se medtem zbirajo v Kaliforniji in bog ve, kdaj jih bodo uporabili.«

Darja Groznik: V poplavi lažnih novic. »Nove tehnologije, ki so temeljito pretresle medijski svet, so s sabo prinesle možnost kanalov, skozi katere potujejo tudi lažne novice. Vsak izmed nas lahko ustvarja novice in jih širi. Zelo pomembno je, da posebno pozornost namenimo otrokom, da dobijo osnovno vedenje, kaj je prava, objektivna informacija. Malce pa krivim tudi nas novinarje, ki pred desetletji nismo znali narediti reda v svojih vrstah, kajti biti novinar bi morala biti institucija. A najbrž je takšna praksa tudi drugod po svetu. Splet vsega tega prinese poplavo lažnih novic. Tudi za lastnike medijev bi morala biti prioriteta preverjena informacija, a jim ni.«

Celoten članek in še več izjav si lahko preberete v 15. številki Zarje (10.4.2018).