Zgodbe

Bomo pobrali denar ali orožju in vojski pokazali vrata?

Marija Šelek
18. 9. 2018, 06.00
Deli članek:

Američani so potrdili, da jih Luka Koper zanima kot Natova logistična točka, in po državi je završalo. Bolj od skrbi, skepse in strahu kot od navdušenja. Vojske pred svojim pragom nihče ne mara in tudi večina Koprčanov se ne strinja s tem, da bi v naše pristanišče prihajali in se določen čas tudi kopičili orožje in vojaška vozila. Smo pa še vedno članica Nata, ki za vojsko še vedno ne namenja dogovorjenega deleža BDP, in morda je tudi to način, da se Natu odkupimo? V to, da postanemo Natova logistična točka, nas ne morejo prisiliti ali nas na tak način disciplinirati, saj Nato tako ne deluje, je pojasnil izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, strokovnjak za vojaško logistiko, dr. Vladimir Prebilič.

Reuters
Nato nima v naši okolici nobene logistične točke, svoje baze v Avianu in Neaplju je doslej oskrboval neposredno.

V interesu Američanov vidi veliko več prednosti kot slabosti. To je po njegovem mnenju celo kompliment za državo. Seveda ni enako, ali v slovensko pristanišče prispe kontejner kitajskih igračk, korejskih avtov ali tanki, torej se bo v Luki, če pristanemo na ponudbo Američanov, z varnostnega vidika zagotovo nekaj spremenilo, vendar Koper ne bo postal Natova vojaška baza, temveč logistična točka. Logistika pa je najvitalnejši del vsakega vojaškega sistema in mora zelo dobro delovati, sicer se to odraža na izvajanju obrambnih aktivnosti vseh vojaških enot. »Torej, če so Američani zbrali Slovenijo, to pomeni, da ZDA in njihov obrambni sistem zaupajo Sloveniji, njeni politični stabilnosti, članstvu v Natu in tudi gospodarskemu potencialu države. Pri logistiki gre za celotno infrastrukturo – od cest, železnice do električnih vodov.«

Slovenija, politično stabilna in z dobrimi cestami, celo z železnico? Temu se veliko naših državljanov najbrž posmehne. »Slovenci se zagotovo premalo cenimo, do razmer pri nas in sami do sebe smo zelo kritični, včasih celo destruktivni,« odgovarja Prebilič in pojasnjuje, da bosta glavno besedo pri tem imela slovenska vlada in svet za nacionalno varnost, ključno vlogo pa predsednik vlade. S posledicami in vplivi takega logističnega centra bi morali povsem nazorno seznaniti prebivalstvo, igrati z odprtimi kartami, a naše vladne strukture pri tem zamujajo. Prebilič v tem, da se javnost že polarizira na za in proti, ne vidi nič dobrega niti pametnega.

Nočemo vojske! Sogovornik, ki se je v svoji karieri ukvarjal z vojaškimi bazami v Nemčiji in drugih evropskih državah, vidi v Natovi logistični točki v Kopru ne samo poslovno priložnost, temveč tudi priložnost za obrambno sodelovanje in krepitev zunanje politične moči države. »Močan zaveznik nam lahko samo koristi – pri tem mislim predvsem na arbitražo, in po mojem mnenju bi tako priložnost morali zgrabiti. Verjamem, da je prebivalstvu nelagodno in razmišlja odklonilno, ampak vojska ni a priori škodljiva. Na območju, kjer se je zaprla vojaška baza in se je spremenil varnostni načrt, je mnogo ljudi ostalo brez služb, in tudi ko je v Ameriki Clinton hotel zapreti nekaj takih baz, se je zaradi pozitivnih učinkov, ki so jih imele na določeno regijo, odpovedal takemu manevru.«

Koprčani imajo že tako vrh glave smradu in hrupa, ki ga povzroča Luka Koper, zdaj naj bi jim naprtili še vojaška vozila, orožje, se zgražajo. In bes Rusov ter zanimanje teroristov, pripominjajo drugi. So odločno proti militarizaciji svojega pristanišča.

Več v Zarji, št. 38, 18. 9. 2018

Shutterstock
Česa nas je lahko strah?