Dr. Glorjana Veber ima poleg raznolike izobrazbe in številnih zanimivih zaposlitev (za seboj ima več kot 700 inovativnih projektov, številne literarne nagrade in službovanje na ministrstvu, javnem zavodu, občini, v zasebnem sektorju in še kje) vsekakor obširno področje za pogovor, a se ustavimo le pri enem, ki žuli današnji razviti svet (da o nerazvitem niti ne razmišljamo) – vlogi žensk v družbi, pa se naj sliši še tako klišejsko. Kaj se je zgodilo? Pred štirimi leti se je prijavila na razpis za direktorico celjskega mladinskega centra, polna idej, kaj vse bi lahko mladi v knežjem mestu počeli – in službo dobila. Že prej je bila zaposlena na celjski občini, mladinski center je zavod pod okriljem občine, skratka, preskok na videz ni bil hud, je pa bil poln izzivov.
Kaj so si mislili tisti, ki so jo zaposlili? Glede na potek dogodkov in ugotovitve raziskovalk moderne ženske scene, o tem malo kasneje, je bilo najbrž takole: aha, dama je mlada, čedna, znanstvenica, umetnica, naivna in neizkušena, lahko jo bo voditi za nos in nedvomno bo podlegla pritiskom oziroma »nasvetom«, če ne bo delala tako, kot je »prav«. To, da je med študijem opravljala po tri službe hkrati in da ima tudi nekaj ekonomske izobrazbe, ni nikogar skrbelo. Le zakaj, saj je po veljavnih pravilih mogoče vsakogar, ki postane neprijeten, na hitro odstraniti. In to se je zgodilo tudi Glorjani Veber.
Kavarna. Sogovornica pravi, da so v njenem zelo kratkem mandatnem obdobju (nekaj več kot dve leti) ogromno dosegli. Sprejel se je odlok o mladini, s katerim se je prvič sistemsko uredil položaj mladih v Mestni občini Celje, uredili in sistematizirali so ukrepe, ki jih mestna občina izvaja na področju mladih, na podlagi katerih je občina prejela certifikat mladim prijazna občina. Prav tako so takrat kot mladinski center prejeli certifikat odličnosti po kriterijih največje svetovne organizacije HostellingInternational, in sicer certifikat HI – Q, Booking.com in Tripadvisor sta nagradila njihov hostel z award of exellence. Povečalo se je število različnih dogodkov pa tudi obiskovalcev, obnovila dvorana in kavarna ter odprla nova kavarna, skratka, kar veliko prostora bi še lahko posvetila naštevanju, kaj se je v času direktorovanja Glorijane Veber spremenilo. Kje se je potem zataknilo? Sogovornica je ugotovila, da je v zavodu marsikaj zelo po domače, še posebej v kavarni, kjer so možnosti za prirejanje podatkov in ponikanje denarja še posebej velike. Hotela je počistiti vse nepravilnosti, ki so se v zavodu z leti nabrale, in nasedla na tempirano bombo v kavarni. Ko je začela v svetu zavoda in na občinskem svetu razgrinjati nepravilnosti, so se obtožbe obrnile proti njej. Iz računovodstva (ki ga je ustanovila občina) so začeli prihajati podatki, da je zavod v izgubi, čeprav je bilo prej izkazano drugače, po časopisih se je pisalo, da je denar nakazovala svojemu inštitutu, »v resnici pa sem svojo plačo prek svojega inštituta nakazovala mladinskemu centru, ko smo čakali na evropska sredstva, da smo lahko končali projekt. Do konca leta je bilo treba ta sredstva, ki sem jih zavodu posojala v obliki brezobrestnega posojila, vrniti, in to sem storila. Seveda sem prej vprašala računovodstvo za mnenje.« Ko se je začela »afera Glorjana«, se je v medijih valjal samo drugi del zgodbe, da je torej direktorica nakazovala sama sebi denar, o dokumentih, ki so dokazovali nasprotno, pa se ni govorilo. Dokončno je bila odpisana, ko je začela na sejah mestnega sveta govoriti o nepravilnosti v računovodstvu, saj ni dobivala pravočasnih in zanesljivih podatkov, dobili jih niso niti revizorji, in ko je odpustila vodjo kavarne, saj je ugotavljala primanjkljaje, netransparentna naročila in še marsikaj. V svetu zavoda so krivdo za takšno poslovanje zvalili nanjo. Ko je bilo na mestnem svetu napovedano, da jo bodo razrešili, je imela osem dni časa za pojasnila in zagovor. Pa se je tako mudilo, da so jo razrešili nekaj dni pred tem, ne da bi počakali na njen odziv.
Mimogrede, ko je dobil celjski mladinski center novo vodstvo, je dobil vodja kavarne svoje prejšnje delovno mesto nazaj. Dr. Glorjana Veber se je dve leti pravdala in zdaj je sodba dokončna, pritožba ni več mogoča – skratka, celjski mestni svet jo je nezakonito razrešil in ji bo moral povrniti škodo. Iz sredstev, ki jih z davki prispevajo meščani.
Koliko jih je še? »Ko sem na spletnem omrežju objavila novico, da sem dobila pravnomočno sodbo, in prvič o tem javno spregovorila, nisem mogla verjeti odzivu, koliko tovrstnih zgodb je med nami. Gre večinoma za ženske, kar je razumljivo. Postavijo nas na določene položaje, čustveno smo bolj ranljive, in če nismo 'primerne', so prepričani, da bodo na nas lažje pritiskali,« pravi dr. Glorjana Veber. »Ogromno je primerov, ko obtoženim ženskam v takih primerih na vodstvenih položajih razpadejo družine, saj se zaradi pritiskov zapirajo vase, mediji pa jim uničijo življenje in prihodnost. Ko se pravica izkaže, marsičesa ni več mogoče popraviti,« pravi sogovornica, ki je med svojo kalvarijo shujšala za 15 kilogramov. »Zato menim, da potrebujemo organizacijo, kjer bodo vsi, ki se znajdejo v takšnih zgodbah, našli oporo, strokovnjake, ki jim bodo pomagali, kjer bodo primerno organizirane okrogle mize in simpoziji o takšnih temah. Svojo podjetniško in umetniško pot bom nadaljevala, a sem kljub temu postavila vse ustrezne temelje za organizacijo, ki se imenuje Pravica in srce (Državljani. Narava. Skupnost) in bo izvajala vse našteto. Seveda vabim vse, ki jih takšni problemi zanimajo in zadevajo, da sodelujejo.«
Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.
