Zgodbe

Že pol stopinje višji dvig temperature je lahko usoden!

Lara Jelen
18. 12. 2018, 07.05
Deli članek:

Prejšnji teden je v Katovicah na Poljskem potekala podnebna konferenca COP24, ki si jo bomo najverjetneje zapomnili po tem, da se na njej NI govorilo o ključnem znanstvenem poročilu IPCC. To opozarja na posledice dviga temperatur za 1,5 stopinje Celzija. To, da se ves svet zbere na enem mestu, da bi govoril o rešitvah za problem globalnih razsežnosti, nato pa se ignorira slona v sobi, se zdi skoraj noro. Je lahko ta napaka celo usodna?

Revija Zarja
Izgubljena zadnja priložnost?

Odločitev ZDA, Kuvajta, Savdske Arabije in Rusije, da zavrnejo predlog, da bi bilo poročilo IPCC tema pogovorov, je na Poljskem šokiralo mnogo delegatov in tudi znanstvenikov po vsem svetu. To poročilo namreč opozarja, da svet drvi v katastrofo in da se še v tem stoletju bliža otoplitvi za tri stopinje Celzija in ne za predvideno eno in pol. To naj bi bila skrajna meja za preživetje človeštva, kot ga poznamo danes.

Izgubljena zadnja priložnost? »Oktobra objavljeno poročilo IPCC o možnosti omejitve globalnega dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija je bilo deležno velikega pozitivnega odziva v javnosti, podprli so ga tudi številni politiki. Pri tem je treba poudariti, da je vsako poročilo IPCC mednarodno usklajeno. Glavno sporočilo tega dokumenta je bilo, da je ob velikih naporih še možno omejiti dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo. V poročilu so bili navedeni načini, kako bi človeštvo to lahko doseglo. Poročilo je prinašalo motivacijo in upanje, da se z združenimi močmi še zmoremo izogniti najhujšim posledicam globalnega ogrevanja in posledično spreminjanju vremenskih vzorcev,« razkriva meteorologinja Tanja Cegnar. »Ob nadaljevanju sedanjega tempa izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje Svetovna meteorološka organizacija ocenjuje, da bi se povprečna globalna temperatura do konca stoletja dvignila za od 3 do 5 stopinj Celzija nad predindustrijsko dobo. Tak dvig bi pomenil temeljito spremembo podnebnih razmer,« opozarja strokovnjakinja.

Preprečiti, prilagoditi ali umreti? Kako usodno je lahko vse to za našo prihodnost in prihodnost naših otrok, smo (še pred uradnim zaključkom konference) vprašali tudi meteorologa dr. Klemna Berganta, direktorja Urada za meteorologijo in hidrologijo. Odgovoril je: »Res je nesmotrno, če se ugotovitev iz IPCC-jevega posebnega poročila o vplivu dviga temperature zraka ni niti upoštevalo v pogajanjih v Katovicah. Z ustreznimi ukrepi za omejitev dviga globalne temperature na maksimalno 1,5 stopinje C do konca 21. stoletja bi namreč lahko še omejili obseg in pogostost izrednih vremenskih dogodkov, zmanjšali dvig morske gladine, ohranili številne ogrožene rastlinske ter živalske vrste in še bi lahko naštevali. Že pol stopinje višji dvig globalne temperature naj bi privedel do bistveno hujših posledic. Je pa kljub temu izrednega pomena, da se na zasedanju v Katovicah dogovorijo o konkretnih ukrepih in obvezah posameznih držav, ki bodo privedle do dogovorjenega in za vse obvezujočega cilja. Bolje, da imamo konkretne zaveze za omejitev dviga globalne temperature na 2 stopinji C, kot da se s figo v žepu pogovarjamo o 1,5 stopinje C. Bo pa dvig globalne temperature, ne glede na to, ali za 1,5, 2 ali 3 stopinje Celzija, v vsakem primeru imel nezanemarljive posledice, na katere se bomo morali ustrezno prilagoditi.«

Več požarov, še silovitejša neurja in pomanjkanje vodnih virov. V globalnem merilu meteorologe skrbijo predvideno povečanje pogostosti, trajanja in intenzitete vročinskih valov, zakisljevanje oceanov, taljenje ledu na Arktiki in Antarktiki ter taljenje ledenikov, dvig morske gladine, silovitejša neurja, spremembe v padavinskem režimu (daljše in intenzivnejše suše, na drugi strani močnejši nalivi ali dolgotrajnejša deževja in posledično poplave), večja požarna ogroženost v naravnem okolju, vpliv na vodne zaloge in kakovost vode. Vsemu temu smo priča že zdaj, a vprašanje je, ali se resnično zavedamo razsežnosti teh posledic. Kaj bomo storili, če nam bodo vedno višje poletne temperature in tedne trajajoči vročinski valovi požgali vse gozdove? Če bodo huda neurja uničila ves pridelek in poplavila naše domove (ne pozabimo, da je pri nas gradnja na poplavnih območjih zelo popularna)? Če zaradi dolgotrajne suše nekega dne, morda v ne tako daljni prihodnosti, zmanjka pitne vode? Letošnjo jesen so zaradi višjih temperatur komarji v Sloveniji vztrajali neverjetno dolgo, k nam so prišli tigrasti komarji. Če bodo zime vedno toplejše, lahko to za nas pomeni pojav bolezni, ki jih ti insekti doslej pri nas niso prenašali, tudi malarijo. Poleg tega so v srednji Evropi že opazili, da so tornadi na tem območju sicer redki, a postajajo pogostejši. »Prav tako se tornadi (vodne trombe, 'pijavice') pojavljajo nad Jadranom in zaradi toplejšega morja gre pričakovati, da bodo v prihodnje pogostejši,« napoveduje Tanja Cegnar. V slovenskih arhivih je zabeležen tornado, torej ni izvzeto, da se ti ne bi zaradi okoljskih sprememb pojavljali pogosteje. Korale v morjih izgubljajo barve in izginjajo, s tem pa svoje domovanje izgublja na tisoče vodnih živali. Lahko bi ignorantsko rekli, da se opozorila v tem trenutku kažejo v »najšibkejših členih«, a če bodo ti enkrat izginili, smo naslednji na vrsti mi. Ko izginejo rastline in živali, ostane samo še človek ... a, jasno, tudi ta ne več za dolgo.  

Več v reviji Zarja št. 51, 18. 12. 2018.