»Tabletke proti osamljenosti?« je rekla kolegica. Ja, seveda – povabiš prijatelje, vržete v vodo tabletko vitamina C in skupaj popijete. To ni čisto tisto, kar imajo v mislih znanstveniki, smo pa pripravljeni verjeti, da stvar učinkuje. Verjetno precej bolje kot tabletka, ki je še ni na trgu, in tudi ko bo, ne bo znala odčarati osamljenosti.
V odlični družbi. »Če si osamljen, kadar si sam, si v slabi družbi,« je že pred časom napisal filozof Jean-Paul Sartre. Osamljenost ni nov problem, a je postal hujši in bolj razširjen, kot je bil v Sartrovih časih. Ali še pred tem v časih pisateljice Charlotte Brontë, ki je napisala: »Ni problem v tem, da sem samska in bom to najverjetneje tudi ostala, problem je v tem, da sem osamljena in bom to najverjetneje tudi ostala.«
Študije kažejo, da je osamljenih src vse več, čeprav jih ne morejo natančno prešteti. Ocenjujejo, na primer, da se od 22 do 75 odstotkov Američanov redno počuti osamljene. Britanci ugotavljajo, da v skoraj dvanajstmilijonski skupini ljudi nad 65 let več kot polovica navaja, da je njihova glavna družba televizor. Razlogov je veliko – povprečno število članov gospodinjstva se manjša, manj ljudi se poroči, manj jih ima otroke (čeprav je nujno, nujno pripomniti, da tudi poročeni in starši niso varni pred osamljenostjo), ljudje prava prijateljstva, tista s kofetki in žuri, zamenjujejo za digitalna z všečki in prijateljstvi na Facebooku. Ljudje so več sami – čeprav moramo seveda najpozneje tukaj potegniti jasno črto med samoto in osamljenostjo, ki nikakor nista isto. Razliko dobro povzame misel Paula Tillicha: »Naš jezik je modro začutil dve plati samosti. Ustvaril je besedo 'osamljenost', da povzame bolečino tega, da si sam. In ustvaril je besedo 'samota', da izrazi lepoto tega, da si sam.« Ali pa si morda lahko pomagate s tole definicijo: osamljenost je razlika med količino družabnih stikov, ki jo imate, in količino, ki bi jo radi imeli.
Tole je pomembno vedeti: sami niso nujno osamljeni. In včasih so nekateri, ki so obkroženi z ljudmi, lahko neznosno osamljeni. Med fizično samoto in osamljenostjo ni nujno enačaja. Nekateri si samoto izberejo sami, potrebujejo jo, cenijo jo in v njej uživajo. Ti ljudje vsekakor niso osamljeni. Neka študija je celo ugotovila, da je med ljudmi, ki živijo sami, manj osamljenih kot med onimi, ki živijo v skupnih gospodinjstvih.
Tri najranljivejše skupine, v katerih je osamljenosti največ, so najstniki, starejši in odrasli moški.
Kako pozdraviš zlomljeno srce. Zakaj je osamljenost tak problem? Ne zgolj zato, ker se tisti, ki jih zadene, počutijo grozno, osamljenost dokazano vodi tudi k telesnim boleznim in prezgodnji smrti. Tule je nabirek bolezni, ki jih osamljenost pospešuje: diabetes tipa 2, kardiovaskularne bolezni, nevrodegenerativne bolezni, upad kognitivnih sposobnosti, oslabljeno delovanje imunskega sistema (pač, osamljeni so večkrat prehlajeni), dokazano spreminja strukturo in procese v možganih, osamljeni imajo večje možnosti, da začnejo piti ali naredijo samomor. Ne, »sindrom strtega srca« nikakor ni prazna fraza.
Vendar pa osamljenost, drugače kot depresija ali anksioznost, ne kaže jasne klinične slike. Za kronično osamljene ni diagnoze in še manj protokola zdravljenja. No, Stephanie Cacioppo se trudi, da bi to spremenila. Tudi zato, ker tudi na lastni koži občuti problem, ki ga raziskuje, pred slabim letom ji je namreč umrl mož, nevroznanstvenik John Cacioppo, s katerim sta skupaj delala. John je napisal več knjig, med njimi tudi eno o osamljenosti.
Stephanie misli, da je na sledi odkritju, ki bo osamljenim olajšalo osamljenost. A to ne bo čarobna paličica, ki bi pregnala osamljenost, svari, tabletka bo samo preprečila ali zmanjšala telesno škodo, ki jo osamljenost povzroča.
Ali z drugimi besedami, pri srcu vam bo še vedno grozno, morda pa zaradi tega ne boste tudi prej umrli.
Magična beseda je pregnenolon.
Več v Zarji št. 4, 21. 1. 2019.
