Zgodbe

Da, tudi otroci posiljujejo

Marija Šelek
26. 2. 2019, 06.00
Posodobljeno: 26. 2. 2019, 14.53
Deli članek:

Po uradnih podatkih je vsak peti otrok v Evropi žrtev spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja. Ob tem pa Bojana Fende Habula opozarja, da se kot družba premalo zavedamo, da lahko otroke spolno zlorabljajo tudi sovrstniki. V zadnjih dveh letih se je pri svojem terapevtskem delu srečala kar z desetimi spolnimi zlorabami, ki so jih nad otroki zagrešili otroci. To jo je pretreslo in spodbudilo, da se javno oglasi, saj bi rada ozavestila ljudi – naj bodo pozorni na svoje otroke, naj bodo z njimi v pristnem stiku in naj ob zlorabah čim prej poiščejo pomoč. Če se zgodi taka zloraba, je globoko ranjenih najmanj šest oseb: poleg žrtve storilec, tudi sam še otrok, ter oboji starši.

Shutterstock
Se zavedamo, kaj se dogaja?

»Zelo me boli nasilje med otroki – že v vrtcu deklice namenoma poškodujejo druge deklice in jih izsiljujejo, rekoč, če ne boš naredila, kot pravim jaz, ne boš moja prijateljica. To je hud socialni pritisk,« je prizadeta Bojana Fende Habula, direktorica Karniona, holističnega centra za razvoj osebne uspešnosti, gestalt terapevtka, gospa s širokim znanjem, ki srečuje ogromno ljudi, sodeluje z organizacijo Beli obroč in Zvezo prijateljev mladine Moste Polje, s katero je pred dvema letoma izdala Dnevnik prijaznosti. To je rastoča knjiga, ki jo soustvarjajo starši skupaj z otroki in ki naj bi bila podlaga za uvedbo vsakodnevnega obreda, ko ob poslavljanju dneva ugasnemo motečo sodobno tehnologijo ter se posvetimo »zgolj« pogovoru. Takrat naj bi z nami otroci delili prijaznosti tistega dne. Bojana Fende Habula je na tak način želela spodbuditi starše k pristnejšemu stiku z otroki. Ti pogosto navajajo tudi neprijaznosti, ki so se jim zgodile. »Marsikdaj se izkaže, da otroci neprijaznosti, ki so lahko hude ali malo manj hude, 'pozabijo' oziroma potlačijo. Kot gestalt psihoterapevt vem, kako pomembno je, da se travma, ki jo posiljen otrok dobi, čim prej zdravi. In da smo kot starši pozorni, kaj se dogaja.«

Zadnje čase pri svojem delu namreč opaža neverjeten porast nasilnih dejanj otrok nad drugimi otroki v osnovnih šolah in celo vrtcih. Zlasti pa jo skrbijo posilstva. »Zato apeliram na medije, da poročajo o tem, da bi se zavest o teh dejanjih čim prej razširila v družbi. Rada bi, da bi bili starši v pristnem stiku s  svojimi otroki, da se jim ti čim prej zaupajo in da se posledice zlorab čim prej odpravijo.«

Vsakemu se lahko zgodi. Grozljivo ganljiva je zgodba družine (vsi imajo občutek krivde in sramu), kjer se je posilstvo osemletnega dečka zgodilo, ko so bili vsi odrasli na vrtu pred hišo na pikniku. Osemletnika je v hiši posilil sin družinskih prijateljev, star 13 let. Odrasli so bili prepričani, da se igrata s kockami. »Posiljeni deček je deset let po dogodku poskusil narediti samomor, k sreči mu ni uspelo, in šele ko je začel s psihoterapijo, je prišla na plan prvotna rana, ki jo je ob dogodku povsem potlačil. Grozno je bilo gledati in doživljati grozo v očeh mame, ko je spoznala, kaj se je zgodilo. To je strašna bolečina, ki jo bo morala predelati – bila je na pikniku, misleč, da so otroci na varnem, da se igrajo. Zavedati se moramo, da se lahko zgodi vsakemu. Moj cilj je, da se, prvič, zavedamo problematike, saj je ozaveščanje prvi korak k zdravljenju. Drugič, da poznamo rešitev – da začrtamo zdravljenje, in tretjič, da smo sočutni do storilcev. Storilci so namreč otroci, ki so praviloma tudi sami poškodovani, običajno zlorabljeni. Zakaj 13-letnik posili osemletnika? Gre za izkazovanje moči. Ena od psihosocialnih temeljnih potreb je moč. Vsako nasilje je delitev moči, dokazovanje nadvlade. Tu ne gre samo za spolnost, gre za nadvlado, kako podrediti otroka. Ker je tak otrok ranjen, rani tudi druge.«

Več v Zarji, št. 9, 26. 2. 2019

Osebni arhiv
»Kot družba smo čisto zaslepljeni. Če bom zaradi tega apela rešila zgolj enega, ki bo zlorabo priznal in travmo pozdravil, bom hvaležna.«