Tekst: RENATA UCMAN, foto: IZTOK DIMC, MATIJA ZORN

Podor pada, plaz plazi. »Skalni podori se sprožajo v trdni kamnini. Daljša stranica padajoče kamninske gmote je lahko dolga od nekaj pa do nekaj deset metrov, prostornina pa je lahko od nekaj tisoč do več sto tisoč kubičnih metrov. Po velikosti jim sledijo skalni odlomi, pri katerih je daljša stranica padajoče skale dolga do metra ali dveh, prostornina pa je lahko nekaj kubičnih metrov. Če s pobočja padajo še manjši delci kamnine, govorimo o padanju kamenja. Omenil sem padanje. Prav ta način premikanja skalne podore loči od zemeljskih plazov, ki se plazijo,« je razložil dr. Zorn.

Težko jih je napovedati. Ponekod po Sloveniji je večja verjetnost za skalne podore kot drugod. »Skalni podori se prožijo povsod, kjer imamo dovolj strma pobočja in kjer je na površju trdna kamnina. Običajno je to na pobočjih z naklonom, večjim od 40stopinj. Najpogostejši so v našem gorskem svetu. Številni so značilni tudi za naša predalpska hribovja, kjer so prav tako številne doline s strmimi pobočji. Skalni odlomi so pogosti tudi na rečnih terasah, ki jih spodkopavajo vodotoki. Vse premalo se zavedamo skalnih odlomov na klifih na slovenski obali. Letos je bila kar nekaj časa zaprta obalna pešpot med Piranom in Fieso. Te nevarnosti bi se morali zavedati vsi kopalci, ki si svoj košček plaže iščejo pod klifi.« Skalni podori in odlomi so pogostejši na območjih, kjer kamnine niso kompaktne in imajo veliko razpok. »Skoznje se leto za letom pretaka voda, ki ob temperaturah pod lediščem zmrzne. Led ima za približno devet odstotkov večjo prostornino od vode. To pomeni, da vedno, ko voda v razpokah zmrzne, s tem nabrekne in pritiska na stene razpok ter jih s tem širi. To se lahko neprestano in nevidno našim očem dogaja stoletja ali tisočletja, dokler ni kamnina toliko razrahljana, da se odlepi od pobočja in zgrmi navzdol kot skalni podor ali odlom. Kdaj se bo to zgodilo, pa je težko napovedati.«

Več v reviji Zarja Jana št. 38, 17. 9. 2019