Zgodbe

Vse, kar potrebujemo

K.B. in L.J.
29. 12. 2019, 22.00
Posodobljeno: 29. 12. 2019, 22.36
Deli članek:

Toliko je stvari, ki bi jih ob koncu leta radi izrekli drug drugemu in svojim najbližjim, pa pogosto ne najdemo pravih besed. A treba se je le spomniti, objeti, nasmehniti! Predvsem pa je dobro vedeti, da je vse odvisno od nas. Vsak dan je lahko srečen, če ga takega naredimo! Preberite lepe misli in želje nekaterih, ki so jih na našo prošnjo zapisali za vas!

Foto: Mateja J. Potočnik
Saša Einsiedler

Ivo Mohorič, terapevt: Zdravje, smeh in sreča!»Vsem nam želim, da bi znali živeti in ne zgolj preživeti, se veseliti ter radostiti v vsakem trenutku objema življenja. Da bi zmogli upati in zaupati tudi v trenutkih, ko nam življenje prinaša preizkušnje. V letu, ki prihaja, naj bodo naši sopotniki zdravje, smeh in sreča.«

Ana M. Jug, odvetnica:Še je čas! »Ko razmišljam, kaj bi ob novem letu zaželela vsem ljudem od blizu in daleč, je vsekakor prva želja osebna sreča. In ko greste skozi vrata iskat srečo, se najprej ozrite nazaj, ker vas je morda že sama obiskala. Imate družino, ljudi, ki vas imajo radi? Imate topel dom? Imate prijatelje? Vse to je vaša velika sreča, mnogim to ni dano. Vsem ljudem jo iz srca privoščim, srečo, prvim, da bi jo obdržali, in drugim, da bi tudi njih slej ko prej obiskala! Kakorkoli obračam svoje misli, imam največ želja za svojo domovino, Slovenijo. Želim ji, da bi končno spregledala, da ni niti neodvisna niti samostojna, in vendar ima vse možnosti za to. Še je čas! Še vedno ima srčne, izobražene in delavne ljudi ter naravna in kulturna bogastva. Prav takim ljudem bi bilo treba dati priložnost za ponovno izgradnjo socialne države, kot zahteva ustava, v kateri ne bo revščine, izkoriščanja delavcev in kratenja njihovih pravic ter razprodaje državnega premoženja in naravnih bogastev. Želim, da oblastnikom, ki skrbijo zgolj zase in za svoje strice in tete iz ozadja, nikoli več ne uspe zaseči oblast. Nadalje še želim popolno neodvisnost organov pregona in sojenja ter za zapahi vse tiste, ki tja dejansko sodijo. Pa naj bomo pred zakonom vsi enaki! Na koncu vsem ljudem želim še veliko majhnih srečnih trenutkov, ko se vam bo brezdomec nasmehnil, ker mu boste v roko spustili kovanec, ko vam bo neznanec pomagal nositi težko torbo ali vam odstopil sedež v avtobusu ali se vam zgolj lepo nasmehnil … ali pa boste to storili vi.«

Milena Miklavčič, pisateljica:Kar želimo zase, razdelimo drugim! 

»Ob koncu leta nam pogosto zmanjka idej, ko želimo bližnjim z voščilnico zaželeti kaj lepega. V naglici skočimo na internet in mrzlično izbiramo med čustvenimi verzi, ki jih potem razpošiljamo križemkražem. Naslovniki morda z veseljem prebirajo skovanke znanih pesnikov in modrecev. A te največkrat ne pustijo globljih sledi: hitro se namreč začuti, da voščilo ni privrelo iz srca! Najbolj pobožajo iskrene želje, ki, četudi skromne in okorne, pričajo, da nam je za bližnjega mar! Ob koncu leta potrebujemo predvsem bližino: obisk, stisk roke, objem, čas za pogovor in tudi za poslušanje! Kar želimo zase, razdelimo tudi drugim! Sreča se, kar svet stoji, skriva v majhnih in preprostih stvareh! Janko mi je pripovedoval, da je njegov oče kakšen dan pred božičem za uro ali dve izginil v gozd. Tam je imel izbrano smreko, na katero je s čevljarsko dreto navezal večje ali manjše kamne, ki so predstavljali njegovo slabo vest. Domov se je vrnil dobre volje in nasmejan. 'Pa sem ga izpraznil, žakelj, končno bom lažje zadihal,' je rekel sinu, ko sta se srečala med vrati v štalo. Zelo od srca vam želim, da bi tudi vi storili kaj podobnega! Prav je, da vstopimo v sveže, še nepopisano leto s čistim srcem in z dušo brez odvečnih bremen!«

Saša Einsiedler, trenerka:Želeno si predstavljajmo kot uresničeno. 

»Dragi dobri ljudje! Moja velika želja je, da se nam vse želje, ki jih imamo, uresničijo. Ampak … Saj se spomnite od lani, pa predlani in še nekaj let nazaj, kako se je največkrat končalo. Zaobljube so trajale kakšnih štirinajst dni, potem pa smo pogrnili na izpitu in nanje pozabili. Tokrat naj bo drugače. Vam zaupam recept, kako si pomagamo, da bo letos res drugače? Tako, da se vprašamo, ali je želja res NAŠA ali pa si nekaj želimo samo zato, ker je moderno, ker drugi mislijo, da je to dobro za nas, ker … Odgovorimo si na vprašanje, ZAKAJ si to želimo, in ko začutimo, da imamo pravi ZATO, je to to. Potem pa si želeno predstavljamo tako močno, kot da se je že uresničilo. Vsak dan. In še ključni del – vsak dan naredimo pet stvari, ki nas vodijo k naši želji. Lahko so čisto majhni koraki, drobne spremembe, ampak so ključni del uresničitve naših želja. Vsem nam želim veliko poguma, vztrajnosti, ljubezni do sebe in drugih, obilja na vseh področjih, osebne rasti in zavedanja, da smo vsi čudovita bitja, čeprav smo tako različni.«

Več v reviji Zarja Jana, 30.12.2019