Kadar se zgodi kaj takšnega, kot je koronavirus, se stroka, politika, mediji in ljudstvo, karkoli že to je, razdelijo na dve skrajnosti – na eno panično in drugo kar preveč racionalno, med njima pa je veliko odtenkov. Nekateri so v iskrenih skrbeh za zdravje, drugi pa niti ne. Na takšnih »epidemijah« se kujejo veliki dobički (izumitelj cepiva bo veliko zaslužil), pa tudi volilne zmage ali izgube. Pravijo, da bo Donald Trump zaradi koronavirusa ob drugi mandat, pa čeprav mu je zelo dobro kazalo. Zakaj? Ne le zaradi butastih izjav, ki smo jih vajeni, recimo te, da okuženi lahko hodijo v službo. Republikanski kongresnik Matt Gaetz je nasvet upošteval in prišel na delo z vojaško plinsko masko. Če se bo virus po ZDA razširil do razsežnosti, ko bodo morali smrtno ogroženi v bolnišnice, se bo namreč razgalila vsa beda ameriškega zdravstva – na kaj takšnega namreč ni pripravljeno, to pravijo vsi, ki ga poznajo. Bogati z dragimi zavarovanji bodo imeli prostor, revni z osnovnimi zavarovanji ali brez njih pa bodo odvisni od milosti in kapacitet ne ravno vrhunskih državnih bolnišnic.
Niti črne koze niti aids. Zakaj takšna panika? Nekateri strokovnjaki, pa tudi razumniki, ki so že dolgo na svetu in so takšne bolezni že spoznali, pa tudi prebolevali, opozarjajo, da so neznani virusi že velikokrat razsajali, pa jih niti opazili nismo, čeprav so zaradi njih bolni in shirani starejši ljudje tudi umirali. Trenutno razsajata dva tipa običajne gripe, ki je položila v posteljo veliko ljudi, predvsem otrok (nekateri naši razredi so bili napol prazni), tudi smrtne žrtve so bile (lani je zaradi gripe umrlo 160 Slovencev), pa se nismo vznemirjali. Seveda, koronavirus je nov, ne vemo še vsega, nimamo cepiva, lahko mutira (enkrat je že v agresivnejšo obliko), kar pa še zmeraj ni razlog, da svet zdrsne s tečajev. Ker za zdaj vemo, da pretežna večina okuženih ni smrtno ogrožena.
Nekaj izkušenj v novejšem času imamo. Leta 1972 so v Beogradu in na Kosovem izbruhnile črne koze, na beograjski kliniki jih niso takoj prepoznali. K nam jih je zanesel romar, ki se je vrnil iz Meke s kopico daril, med drugim je prinesel frulice, ki so si jih menjavali po vsej vasi, na romanje pa je šel z avtobusom. Virus variole vere oziroma črnih koz je zdaj izkoreninjen, tudi v znanstvenih laboratorijih je bil uničen, takrat pa je v Jugoslaviji okužil 175 ljudi, 35 jih je umrlo. Panika je bila velika in upravičena, ukrepi pa ostri, zato tudi sorazmerno malo žrtev. Cepili proti kozam takrat niso več, razen tistih, ki so potovali na ogrožena območja. Nesrečni Hatim, ki je virus prinesel k nam, se je sicer cepil, a si je rano pri priči izmil z alkoholom, ker na potovanju ni hotel preživljati reakcije na cepivo. Certifikat o cepljenju za obmejne organe pa je le imel …
Se spomnite aidsa? Med nami je bil že dolgo, preden so ga diagnosticirali. Sorazmerno hitro smo izvedeli, da se HIV prenaša predvsem z okuženo krvjo (prvi so nastradali bolniki, ki so dobili virus s transfuzijo), da so torej nevarni tesni telesni stiki in skupna uporaba injekcijskih igel (zato je zbolelo toliko narkomanov), težko pa se okužiš z običajnimi dotiki, na straniščni školjki ali s kozarcem, iz katerega je pil oboleli – ker virus zunaj telesa ne preživi. A je bila panika nepopisna. Ljudje niso hoteli niti vstopiti v prostor, kjer se je zadrževal oboleli, izolirali so njegove bližnje, nekateri so se bali iti na pogreb, da ne bi virus udaril skozi leseno krsto in da se ne bi bilo treba srečati s »kužnimi« svojci. O tem, da bi koga z okužbo obdržali v službi, ni bilo niti govora. Veliko dejanje je sredi najhujše panike naredila princesa Diana, ko je obolelemu geju v bolnišnici stisnila roko.
Koronavirus niso niti črne koze, niti aids, niti kolera, skratka, panika je nepotrebna. Sicer pa je škodljiva v vsakem primeru, če namreč že gre za okužbo širših razsežnosti, je takrat treba vklopiti razum in reagirati tako, da bo čim manj škode. Ne pa noreti.
Več v reviji Zarja Jana št. 10, 10. 3. 2020
