Nekateri podjetniki so se v času krize spomnili na prednosti uveljavitve univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), češ da bi umiril strah v ljudeh, poskrbel za golo preživetje, s tem država ukine vse oblike socialne pomoči in večino subvencij. Smo lahko takšnega predloga veseli?
To, da se sedaj marsikdo navdušuje nad UTD, je dobro, če UTD razumejo v skladu z njegovimi temeljnimi principi: da je univerzalen, brezpogojen glede na delovno obveznost in premoženje, individualen in uniformen – v enaki višini za vse. Da zagotavlja minimalno eksistenčno varnost. Vse, čemur pravijo temeljni dohodek, ni nujno v resnici UTD, kot ga v Sloveniji razvijamo, analiziramo, promoviramo že zadnjih 15 let. Nekateri dobro ocenjujejo, da je to učinkovito, preprosto ter administrativno nezahtevno in izvedljivo. Problematično pa je, ko rečejo, da s tem ukinejo vse oblike socialne pomoči in subvencije. Kaj s tem mislijo?
Zakaj je uvedba UTD sedaj slaba zamisel? Kje tiči nevarnost?
Če stvari niso premišljene in gre za globok družbeni poseg, se lahko bojimo napačnih, čeprav dobromislečih ukrepov. Še posebej je to problematično, če se uvedbe UTD lotevajo ljudje, ki vsa ta leta o njem niso razmišljali in ga ne poznajo, ampak ga uporabljajo na populističen način kot geslo ali mantro, ki naj tolaži ljudi. Če pri zdravstvenih tematikah ves čas poudarjamo, da je pomembno poslušati znanost in stroko, velja tako tudi za druga področja. Ne morejo računalničarji, digitalni milijonarji ali ekonomisti misliti, da lahko urejajo ves svet po svoje. Se pa ravno tega bojim: če nimaš pameti, imaš pa denar in moč, lahko iz tega nastane grozljiva pogruntavščina z imenom UTD.
Poglejte, kaj se dogaja: v teh časih dela kup prostovoljcev – zastonj. In to kar kliče po redefiniciji plačanega in neplačanega dela. Treba je ločiti tržno delo, družbenokoristno delo, smiselno, dostojno delo … Delo je treba pogledati z vseh drugih vidikov, ne samo z vidika dobičkonosnosti. Ker vsako delo šteje, naj se tudi nekje beleži. Potrebujemo družbeno knjigovodstvo! Predlagala sem tudi, da se prostovoljcem dajejo delovni vavčerji, ki bi se, na primer, šteli v pokojninsko dobo. Ob tem bi dobili tudi pregled, kdo, kaj in kako dela.
S koronakrizo so se namreč porušile osnove družbene organiziranosti in minimalnih standardov – prej smo kričali, da ne more vsak varovati otrok, zdaj so pa za varovanje otrok dobri sosedje? To prikliče pred oči teze iz Doktrine šoka Naomi Klein – kako se doseže, da sistemi družbene organiziranosti propadejo. V takem času je netransparentno sprejemanje ukrepov, na horuk, z ljudmi, ki niso strokovnjaki, kavbojski pristop. Na voljo je veliko denarja, ki ga razdeljujejo brez vsakega razmisleka, ampak enkrat bomo za to plačali, pa ne nujno v denarju, ampak v anarhični, kaotični družbi – ko ne bomo več vedeli, kdo pije in kdo plača.
Ali vaš predlog uvedbe UTD iz leta 2010 sedaj zadostuje?
V mojem predlogu iz leta 2010 je bila uvedba UTD mišljena kot samo majhna sprememba sistema socialne varnosti ob predpostavki, da se vsi drugi pomembni družbeni sistemi ne spremenijo. Trenutno pa imamo vse druge družbene sisteme spremenjene, zato ni mogoče razmišljati na enak način. Drži pa, da je bil UTD tudi takrat zastavljen kot garancija za stalnost dohodka, ki zagotavlja eksistenco, in zato, ja, v teh časih krize zaradi pandemije bi lahko UTD služil kot nadomestilo za izpad dohodka.
UTD je sicer temelj, brez katerega se ne da zamisliti prihodnosti. Nujno pa ga je treba dopolniti s pristopom pravičnega krajšanja delovnega časa in z univerzalnim temeljnim delom. V svetu je vedno močnejša pobuda o tako imenovani »univerzalni garanciji dela«: to pomeni, da če družba nekomu omogoča deset let študija, mu na koncu ne moremo reči, nimamo kam s tem znanjem. In ko smo že pri razmišljanju o delu, je treba nujno začeti tudi razmišljati o plačilu za starševanje.
Kako to mislite?
Zakaj so mamice doma plačane samo z eno plačo, če delajo trojno delo? Če jim že ne plačajo, naj jim štejejo vsaj ure v pokojninski sklad! Marsikaj se da narediti, ne nujno samo z denarjem. Človeku, ki opravlja koristno delo, je to treba tudi priznati, to upoštevati. Pri tem ne gre samo za mame, temveč tudi za prostovoljno gasilstvo, prostovoljne reševalce itd. Zakaj morajo vsi ti imeti neurejene delovne statuse? Vse to bi morali urediti že pred desetimi leti!
To je ta na novo zastavljeni družbeni sistem, o katerem razmišljam zadnjih deset let, ki temelji na tem, da imajo vsi univerzalni temeljni dohodek. Ob vsem tem pa zagovarjam tudi univerzalne temeljne dobrine: da bi vsak državljan prejel določeno minimalno količino elektrike iz obnovljivih virov energije in določeno količino vode. To bo postalo nujno, saj ne vemo, kaj se bo zgodilo z vrednostjo denarja v prihodnosti, prav tako ne vemo, kaj se bo zgodilo z denarjem zaradi popolnoma porušenega razmerja ponudbe in povpraševanja. Resnično smo na razpotju.
Več v reviji Zarja Jana, št. 14, 7. 4. 2020
