Vse leto bi si morali razkuževati roke, ne le zdaj! Seveda je odgovor na vprašanje, postavljeno v uvodu, vedno odvisen tudi od tega, komu ga postavimo. Tako nam je Branko Pirš, dr. med., specialist dermatovenerolog, dejal, da tako umivanje kot razkuževanje kožo na rokah seveda izsušita, a da brez tega v obdobju nalezljivih obolenj, žal, ne gre. Pirš poudarja, da bi si morali prizadevati za preprečevanje okužb vse leto, ne samo zdaj. »Vse leto se soočamo z okužbami s številnimi mikrobi, ki se najbolj prenašajo prav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,« je povedal. Čeprav se z njim strinjamo, se sprašujemo, kakšne posledice bi dolgoročno imelo tako intenzivno razkuževanje za nežno otroško kožo.
Umivanje naj ima prednost pred razkuževanjem! Na to vprašanje nam je odgovorila dermatolovenerologinja Katarina Trčko. »Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo je med epidemijo bistveno za preprečevanje prenosa okužbe. Če voda in milo nista dostopna, svetujemo razkuževanje rok z razkužilom. Umivanje rok naj ima prednost pred razkuževanjem,« je izpostavila. Strinja se, da so takšni ukrepi pomembni, a imajo hkrati neželene posledice. »S pogostim umivanjem, predvsem pa razkuževanjem, namreč odstranimo zaščitno maščobno pregrado v roženi plasti kože, ki je najpomembnejša zaščita pred vdorom zunanjih dejavnikov ter preprečuje izhlapevanje vode skozi povrhnjico. Posledica je pordela, izsušena in razpokana koža, ki se lušči. Razvije se lahko celo kontaktni dermatitis.«
Povrnite koži maščobo in vlago. Nasploh pa je lahko čezmerno razkuževanje težava predvsem za tiste, ki že imajo obolelo kožo, torej za bolnike z atopijskim dermatitisom ali kroničnim ekcemom, je dodala. »Zanje je umivanje rok z vodo in milom primernejše kot razkuževanje. Da preprečimo pretirano izsušitev kože, po umivanju svetujemo redno uporabo negovalnih mazil, ki koži povrnejo maščobo in vlago. To so predvsem takšna, ki vsebujejo humektante (npr. urea, glicerin) in okluzivne emoliente (lanolin, mineralna olja, voski).«
Večja izpostavljenost razkužilom, večja telesna teža. Izsušena koža pa očitno ni edino tveganje našega trenutnega vsakdana. Nova raziskava, pri kateri je med drugim sodelovala toksikologinja Alexis Temkin, je nakazala, da se s pretirano uporabo dezinfekcijskih čistil v domu poveča tveganje, da bo imel otrok kasneje v življenju čezmerno telesno težo. V raziskav se niso posvečali zgolj razkužilom za roke, temveč predvsem vsestranskim razkužilom, ki jih uporabljamo za čiščenje različnih površin v svojem domu in za čiščenje straniščnih školjk. Skupina 15 raziskovalcev je v Kanadi spremljala 757 mater in njihovih dojenčkov, starih od tri do štiri mesece. Spremljali in ocenjevali so vrsto in pogostost uporabe čistilnih sredstev ter svoje ugotovitve o primerjali z vrstami in količino mikrobov, ki kolonizirajo prebavila dojenčkov. Raziskovalci so tudi izmerili indeks telesne mase otrok (BMI) otrok, ko so bili stari eno leto in spet pri treh letih. Ugotovitve so objavili ta mesec v reviji Kanadskega medicinskega združenja CMAJ.
Ne le odvečni kilogrami, tudi bolezni dihal. Večja izpostavljenost razkužilom je bila povezana z večjim indeksom telesne mase pri otrocih ter s spremembami mikrobov v njihovih želodcih in črevesju. »Te bakterijske spremembe so povezane s pogostostjo uporabe razkužil. Ko se je povečala uporaba razkužil, se je povečala tudi številnost bakterije Lachnospiraceae, ki je povezana z višjo telesno maščobo in odpornostjo proti inzulinu pri laboratorijskih živalih in ljudeh,« so pojasnili raziskovalci. Prav tako so ocenili, da je velika verjetnost, da se bodo dojenčki, ki so bili izpostavljeni pogostemu razkuževanju, tudi kasneje v svojem življenju spoprijemali z odvečno telesno težo. Poleg tega so opozorili na vrsto bakterij, povezanih z imunskim delovanjem (Clostridium), ki se je tudi zmanjšala v črevesnem mikrobiomu otrok, ki so bili izpostavljeni povečani uporabi dezinfekcijskih sredstev.
Več v reviji Zarja Jana št. 21, 26. 5. 2020
