Najbolj prizadeta bodo društva, ki so v tem letu načrtovala večje investicije. Intervencijska zaščitna obleka za enega gasilca stane tudi do 2500 evrov in letos bo marsikateri novi operativec ostal brez nje. Da se bo to zgodilo tudi v Bizoviku, naselju na vzhodnem delu Ljubljane, nam je potrdil predsednik tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Robi Humek. Njihove veselice so ene večjih v državi, na njih se zagotovo zbere 4000 ljudi, če pa igra kakšen zelo odmeven ansambel, jih pride še več. Letošnjo, ki bi morala biti julija, so že odpovedali. »Dokler bodo veljavni sedanji ukrepi in omejitve glede zbiranja večjega števila ljudi, pri nas veselic ne bo. Tista društva, ki imajo manjše veselice, jih bodo lahko izvajala, naša pa je ena najbolj obiskanih. V društveno blagajno prinese od 10 do 15.000 evrov (prodaja pijače in hrane ter prostovoljni prispevki kot nekakšna »vstopnina«), z letošnjim izkupičkom smo nameravali nakupiti zaščitne obleke, saj imamo nekaj novih gasilcev, za katere je dobro, da imajo lastno opremo. No, sedaj je, žal, ne bodo dobili.«
Po petih letih je obleka fuč. Finančni primanjkljaj bodo bizoviški gasilci poskusili nadoknaditi z množičnim razdeljevanjem koledarjev decembra in z organizacijo zasebnih dnevov odprtih vrat, ko občanom predstavijo delovanje društva ter jih izobrazijo v prvi pomoči, občani pa prispevajo po svojih zmožnostih.
Intervencij kljub koroni ni bilo manj, spomladi so se v Ljubljani vrstili požigi po gozdovih, tako da so imeli kar nekaj dela, ob čemer se troši zaščitna oprema. To je treba obnavljati vsako leto in prispevki občine ne zadostujejo. »Tudi oprema ima rok trajanja – obleka in škornji so varni do pet let, natančno je opredeljeno, koliko pranj zdrži, po pretečenem roku gasilec v njej ni več dobro zaščiten. Zaradi dotrajane opreme je bolj izpostavljen vročini, opeklinam,« je pojasnil Humek in malce potožil, da je otroke in mlade za gasilstvo vedno težje navdušiti. Kljub temu da so gasilske vaje brezplačna prostočasna dejavnost.
Ne bo tragedije. V Doliču, manjšem kraju med Velenjem in Slovenj Gradcem, imajo tamkajšnji gasilci glavno prireditev z veselico že tradicionalno na Florjanovo nedeljo v maju. »Takrat ukrepi še niso bili toliko sproščeni, da bi jo lahko izvedli. Sedaj so že dovoljeni dogodki s skupnim številom do 500 ljudi in bi prireditev lahko izvedli, saj smo manjši kraj z majhnim društvom. Le na razmik med mizami bi morali paziti, kar pa bi nam zaradi majhnega prireditvenega prostora (veselice so po navadi pred gasilskimi domovi in vsi okoli njih nimajo razkošne kvadrature, op. a.) povzročalo nekaj težav,« je razložil Aleš Rakovnik, predsednik PGD Dolič – Šentflorjan.
Neizvedena veselica v maju za njihovo gasilsko društvo ne pomeni prevelike tragedije, saj letos niso načrtovali investicij. »Za tista društva, ki so sredi nabave zaščitne opreme in sredi zastavljenih projektov, pa takšen izpad prihodkov ne pomeni nič dobrega. Letošnja situacija je marsikateremu društvu zapletla delovanje,« meni Rakovnik.
Dobra volja županov. Gasilska društva v manjših krajih na veselicah zaslužijo do 3000 evrov, kar je na prvi pogled precej majhen izplen za tri dni dela, vendar vsak evro veliko pomeni, sploh če vemo, da od občine tako majhno društvo na leto prejme zgolj malo večji znesek, približno 5000 evrov.
Več v reviji Zarja Jana, št. 25, 23. 6. 2020
