Prejšnji teden je bil pod vodo Zagreb, nad katerim je v manj kot treh urah padlo med 50 in 80 litri dežja na kvadratni meter. Na določenem delu je v 24 urah padlo 89 litrov na kvadratni meter – to je toliko dežja, kot ga na tistem območju povprečno pade v celem juliju! Čeprav so to osupljivi podatki, pa to ni rekord. Največ dežja je julija v enem dnevu padlo leta 1989 (95,8 litra na kvadratni meter). Zakaj bi nas Zagreb moral zanimati? Res mislite, da se kaj takega ne more zgoditi pri nas?
Mestne poplave so večinoma povezane z meteorno vodo in odvodnjavanjem. Zagreb je sicer zgrajen na potokih, nas je opozoril dr. Tajan Trobec z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (ukvarja se s hidrogeografijo –s celotnim vodnim krogom), kar poraja kup vprašanj. Eno izmed zanimivejših je v osrednjem hrvaškem dnevniku izpostavil strokovnjak Kordek z inštituta za gradbeništvo. Po potresu marca v Zagrebu niso pregledali podzemne infrastrukture, pod eno izmed zagrebških ulic pa se, ujeta med opeke, vije struga potoka Medveščak. Strokovnjak Kordek ne izključuje možnosti, da je del tega opečnatega korita delno poškodovan in se je potok zamašil.
»Mesta so v nekem obdobju tako pospešeno rasla, da jim z infrastrukturo nismo sledili, zato so ponekod odvodni jaški in cevi premajhnega obsega gotovo problem, potem pa voda udari na plan. Prav tako so umetni materiali v mestu, kot so beton in druge površine, zelo gladki in voda se zaradi tega po njih zelo hitro premika. Poplave zato lahko postanejo zelo nevarne – zgolj nekaj centimetrov takšne deroče vode je treba, da premakne avto ali spodnese človeka. To je problem. Ob zelo hitrem naraščanju vode je v mestih nevarno biti zunaj. Pri nas so mesta relativno majhna, v večjih je huje,« pojasnjuje Trobec.
Kaj pa sekanje dreves? Zagrebčani vidijo razlog za poplave tudi v sekanju dreves nad mestom (naravni park Medvednica), na kar so opozarjali že pred desetimi leti. Po mnenju številnih je prav v tistem delu mesta, kamor se stekajo velike količine vode iz Medvednice, največ površin, prekritih z neprepustnimi materiali, kot je beton. Zato menijo, da bi nujno morali povečati zelene površine, saj bi tako zmanjšali spremembe v lokalnem vodnem krogu.
»Na splošno nas gozd ne more obraniti pred poplavami, vendar pa z območij gozdov pri ekstremnih padavinah odteče najmanj vode. Veliko vode prestreže listje na drevesih, gozdnata tla so najbolj porozna in vanje se voda najhitreje vpija. To pa sta dva pomembna filtra, ki preprečujeta, da bi voda stekla v vodotoke. Voda namreč postane zares nevarna šele takrat, ko je v vodotokih. Če posekate neko gozdno površino, se začne dogajati prav to – voda hitreje steče v vodotoke, časovna razlika med pojavom padavin in pojavom odtoka se zmanjša, zato je poplavni val močnejši,« pravi Trobec.
Spremljajte radarske slike. »V večini evropskih mest urejenost infrastrukture pesti dejstvo, da je bila grajena skozi različna zgodovinska obdobja – to pomeni, da vsaj nekateri deli niso prilagojeni na sodobne razmere (več je pozidanih zemljišč). Drugi vidik je upravljanje infrastrukture, ki je v nekaterih mestih boljše, drugod slabše. Tretji, prav tako pomemben vidik, pa je (ne)odgovornost prebivalcev, stanovalcev, voznikov ... To pomeni, da moramo ob vremenski napovedi, ki omogoča pripravo že več dni vnaprej, spremljati tudi radarske slike padavin. Te nam povedo, kje so nevihte in kam potujejo oziroma se širijo. Tako se jim lahko izognemo, kar zlasti velja za voznike, ki poskušajo 'preplavati' zalite podvoze. Tako radarsko sliko vsak lahko nosi v žepu,« je kritičen dr. Blaž Komac, vodja Oddelka za naravne nesreče na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU.
Pri tem sogovornik opozarja tudi na položaj kritične infrastrukture, kot je poleg kanalizacije še cestna, električna, plinovodi, komunikacijska – ta je zgoščena oziroma poteka po prometnicah. Tako so vozlišča izpostavljena poplavam. »To je pomembno, saj se lahko ob poplavah zgodi, da odpovejo številni družbeni sistemi, kot so organizacija zaščite in reševanja (dostopnost poti za gasilce), nato pa tudi za delovanje družbe nasploh. Primer takega zaporednega sosledja neugodnih dogodkov smo videli po žledu 2014, ko so se sistemi podirali drug za drugim, dokler ni padel najpomembnejši, električni vod, nato pa tudi komunikacijski, zdravstveni sistem itd. Spomnimo se, da so Slovenske železnice potem še nekaj let obnavljale progo proti Kopru.«
Kaj se dogaja v Sloveniji? V zadnjih desetletjih strokovnjaki tudi v Sloveniji opažajo spremembe padavinskih (razporeditev količine in vrste padavin skozi leto: več kot v preteklosti je na primer dežja pozimi) in pretočnih režimov. »A trendi niso enoznačni in posebej v pokrajinsko tako raznoliki državi, kot je Slovenija, opažamo različne trende v različnih pokrajinah (panonska, dinarska, sredozemska, alpska).
Več v reviji Zarja Jana, št. 31, 4. 8. 2020
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
