To je zgodba, ki še vedno teče, zato zdaj, ko to pišemo, v petek, tik pred zaključkom redakcije, ne vemo, kaj se bo zgodilo dotlej, ko boste brali Zarjo Jano. Morda si bo Navalni do takrat že opomogel. Morda bodo dovolili, da ga odpeljejo na zdravljenje v Nemčijo. Morda bo umrl. Vse je mogoče, so rekli njegovi zdravniki, ko so si še upali govoriti.
Kako pa naj vemo, da ste njegova žena? Tole so stvari, ki jih vemo: v četrtek zjutraj se je Navalni, boleč in silno vztrajen trn v peti Putinovega režima, s svojo ekipo, tiskovno predstavnico Kiro Jarmiš in par pomočniki, vračal iz sibirskega Tomska v Moskvo. V lokalu na letališču je iz rdečega papirnatega lončka spil čaj, edino stvar, ki jo je tisto jutro zaužil, kot je povedala Jarmiševa. Kmalu po vzletu se je začel slabo počutiti, šel je na stranišče in se tam zgrudil. Letalo je zasilno pristalo v Omsku, pridrveli so reševalci in Navalnega odpeljali na nosilih. Na posnetku, ki ga je s telefonom naredil eden od potnikov na letalu, se sliši Navalnega, ko vpije od bolečin.
Zdaj je v bolnišnici v Omsku, v komi, priključen na respirator, okrog njega pa se odvija drama. Zdravniki, ki so sprva omenjali možnost zastrupitve, so kmalu obmolknili, zdeli so se prestrašeni, njihov govornik se je pred novinarji zaklenil v svojo pisarno. Pred bolniško sobo je bilo kmalu polno policije. Aleksejeve žene in osebne zdravnice, ki sta prihiteli v Omsk, sprva niso spustili k njemu. Ženi Juliji so rekli, kako naj pa vemo, da ste res njegova žena, in zahtevali poročni list, potem so rekli, da ne moreta k njemu, ker jima Navalni – ki je bil nezavesten – »ni dal dovoljenja«. Nazadnje so ju le spustili na obisk, a jima niso hoteli pokazati izvidov toksikoloških preiskav, ki sta jih zahtevali.
Pa hitro okrevanje! Eden od sodelavcev Navalnega je povedal, da mu je nekdo s policije zaupal, da so v bolnikovi krvi našli »smrtonosno snov«, in dodal, »da je ta snov nevarna ne le za Alekseja, temveč tudi za ljudi ob njem. Vsi bi morali nositi zaščitno opremo.«
Njegova osebna zdravnica Anastazija Vasiljeva je pred kamerami govorila o toksični encefalopatiji (poškodbi možganov, ki jo povzročijo strupi) in omenjala nujnost zunajtelesne razstrupitve.
V petek je iz Nemčije priletelo letalo, ki naj bi Navalnega odpeljalo v berlinsko bolnišnico na zdravljenje. Zdravniki v Omsku ga niso dovolili odpeljati, češ da je v preslabem stanju. Pozneje so zatrdili, da v toksikoloških preiskavah krvi niso našli nobenega strupa in da je za vse kriv nizek krvni sladkor. Državna tiskovna agencija Tass poroča, da policija meni, da ni šlo za namerno zastrupitev.
Neustavljiv. Aleksej Navalni, letnik 1976, je začel kot odvetnik ter sčasoma postal eden najglasnejših in najnevarnejših Putinovih nasprotnikov. Čeprav se na državni televiziji ne sme pojavljati, ga to nič ne ovira, izsledke svojih preiskav objavlja na družbenih medijih. Že leta neutrudno preiskuje finančne mahinacije Putina in njegovega kroga. Volitve za župana Moskve je izgubil, kandidirati na predsedniških volitvah leta 2018 pa mu niso dovolili.
Vse so že poskusili, da bi ga utišali, večkrat so ga že aretirali in zaprli, leta 2017 so ga polili z barvo, zaradi česar je delno izgubil vid na enem očesu. Tudi zastrupiti so ga že poskusili, pred dobrim letom so ga iz zapora prepeljali v bolnišnico s simptomi zastrupitve. Napadajo tudi njegove bližnje, njegov brat Oleg je bil tri leta in pol za zapahi zaradi poneverbe, on pa trdi, da je bila njegova obsodba politično motivirana.
Drži, nobene od zastrupitev političnih nasprotnikov doslej niso mogli direktno povezati s Putinom in tudi tokrat nekateri dvomijo, da je bil vpleten. Zakaj bi ga zastrupili ravno zdaj, se sprašujejo, Navalni vendar živi v Moskvi, tam bi ga lahko že zdavnaj pospravili, če bi hoteli. So se ga torej poskušali znebiti ljudje, ki jih je preiskoval v Sibiriji, od koder se je vračal? Na svojo roko že ne, menijo poznavalci, česa takega bi se lotili samo s Putinovo vednostjo in dovoljenjem.
Nekoč so Navalnega vprašali, kako se lahko tako dolgo izogiba tragični usodi, ki je doletela že številne Putinove politične nasprotnike. »Vedno me to sprašujejo,« je odvrnil. »Nimam odgovora, najverjetneje gre za to, da me niso dali pod ključ takrat, ko bi to še zlahka naredili, potem je pa na neki točki postalo pretežko.« Očitno pa ni nikoli prepozno ali pretežko za skodelico čisto posebnega čaja.
Uradna Moskva je Navalnemu zaželela hitro okrevanje, poslala poljubčke in pozdravčke ter zagotovila, da mu bodo pomagali iz države, če bo treba.
Več v reviji Zarja Jana št. 34, 25.8.2020
