Zgodbe

Je za zaplete kriv hormon za uravnavanje tlaka?

Simona Furlan
23. 9. 2020, 23.33
Posodobljeno: 23. 9. 2020, 23.44
Deli članek:

V boju s covidom-19 oziroma pri razumevanju principov delovanja virusa SARS-CoV-2, ki ga povzroča, se znanstveniki seveda opirajo tudi na pomoč umetne inteligence, ki lahko, za začetek, pomembno skrajša čas nekaterih raziskav. Eno takšnih je že julija, a so se poročila o tem po svetu razširila šele pred kratkim, v Oak Ridge National Lab v Tennesseeju v ZDA opravil Summit, drugi najzmogljivejši računalnik na svetu. Po dobrem tednu analize podatkov je svojim upravljavcem sporočil, da bi utegnil biti krivec za najtežje, tudi smrtne primere covida-19 podivjani peptidni hormon bradikinin.

Zarja Jana
Ali bi utegnil biti krivec za najtežje, tudi smrtne primere covida-19 podivjani peptidni hormon bradikinin?

Ta v telesu sicer skrbi predvsem za zniževanje krvnega tlaka, če ima superračunalnik prav, pa je dobra novica ta, da učinkovita zdravila za krotenje bradikinina poznamo.

Summit je obdelal več kot 40.000 genov iz 17.000 genskih vzorcev okuženih s covidom, proces, ki je vključeval analizo 2,5 milijarde genetskih kombinacij, pa je trajal več kot teden dni. Seveda pa še vedno bistveno bistveno manj, kot če bi se tega znanstveniki lotili »peš«. Dr. Daniel Jacobson, vodja projekta, je trenutek, ko je računalnik »izpljunil« rezultat, opisal kot »pravi trenutek, da vzklikneš eureka«! Trenutek evforije in zmagoslavja torej, ki pa bo potreboval še dodatne raziskave, da bo hipoteza o bradikininu dokončno potrjena. Za kaj torej gre?

Virus sproži hormonsko nevihto. Glede na ugotovitve omenjene analize virus SARS-CoV-2 vstopi v telo prek receptorjev ACE2 (receptorji so beljakovinske molekule na celični membrani) v nosu ter se potem širi po telesu in vstopa v celice v organih, kjer so prav tako prisotni receptorji ACE2, to so črevesje, ledvice, srce. Toda, pojasnjuje dr. Jacobson, takrat se, kot je pokazala njihova analiza, pravo dogajanje v telesu šele začne. Virus se namreč ne zadovolji le s tem, da prizadene celice z veliko receptorjev ACE2, temveč »ugrabi« imunski sistem telesa, tako da začne ta proizvajati receptorje ACE2 tudi v celicah organov, kjer jih je sicer navadno manj, denimo v pljučih. Pravzaprav se obnaša kot vlomilec, ki se vtihotapi v vaš dom skozi odprto okno v drugem nadstropju in vam začne brskati po hiši. Pri tem pušča na stežaj odprta okna in vrata, zato da se mu laže pridružijo še njegovi pajdaši in vas oropajo še učinkoviteje.

Ko virus doseže renin-angiotenzinski sistem (to je eden izmed pomembnejših sistemov za uravnavanje krvnega volumna in krvnega tlaka), na kratko RAS, mehanizmi, ki uravnavajo že omenjeni bradikinin, podivjajo in sproži se prava nevihta tega hormona. Posledica sta padec krvnega tlaka in poroznost žil, zaradi česar je telo zelo ranljivo. In prav to, trdijo ameriški znanstveniki, naj bi bilo v resnici bolj krivo za številne smrtonosne učinke covida-19 kot citokinske nevihte (citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema), kot meni večina znanstvenikov, ki raziskuje covid-19. A so ameriški znanstveniki ob tem zapisali tudi, da »utegneta biti obe vrsti neviht, bradikininske in citokinske, zapleteno povezani«.

Več v reviji Zarja Jana št. 38, 22. 9. 2020