Damijana Voglar, psihologinja in psihoterapevtka integrativne psihoterapije: »Mislim, da je pomembno, da najprej sprejmemo razmere, kakršne so. Bodimo realni in se hkrati zavedajmo, da imamo veliko v svojih rokah, da lahko storimo marsikaj. Prizemljimo se in se raje vprašajmo, kako lahko pripomoremo k svojemu zdravju in zdravju ljudi okrog nas. Zagotovo so najbolj obremenjeni zdravstveni delavci, zavedajmo se, da je večina našega zdravstva odlična. Jaz sama čutim do njih globoko spoštovanje.
Kam po pomoč v stiski? Mislim, da je zelo pomembno, da se terapevti z ljudmi pogovarjajo. Kar objavite mojo telefonsko številko (041 635 829). Rade volje se bom pogovorila z nekom, ki ima težave. Ko pravim, da imamo veliko v svojih rokah, mislim, da lahko vsak najde tisto, kar ga veseli. Lahko gre v naravo, lahko se pogovarja z znanci in prijatelji po telefonu ali po skypu. Tisti, ki tega ne zmorejo oziroma ne znajo, pa naj prosijo za pomoč bližnje. Tudi dobra, stara pisma so ena od možnosti. Meni se zdi, da je ta pandemija dala ljudem tudi možnost, da se znova povežejo med sabo, čeprav ne fizično. Pogovarjajmo se, povejmo, kaj nas teži. Pa tudi vi, novinarji, imate pri tem pomembno vlogo. Ne mislim, da bi bilo treba ljudi slepiti z novicami, ki niso resnične, pač pa obveščati o dejanskem stanju in o tem, kakšne so možnosti. Vem, da se ustanavljajo ali pa so že ustanovljene skupine za pomoč v okviru raznih društev. Ni se dobro tolažiti z alkoholom, ker je potem naslednji dan samo še slabše. Pa tudi stalno uživanje pomirjeval ni najboljša rešitev. Dobro, sem ter tja je kakšno zdravilo že potrebno, vendar pa to ni stalna rešitev. Jaz zase vem, da me ni strah, da bi se okužila. Bolj me je strah tega, da ne bi vedela, da sem okužena in bi v tej nevednosti okužila druge.«
Prof. dr. Vesna Švab, psihiatrinja: »Ob poplavi novic, ki smo jih deležni vsak dan, se je smiselno delno umakniti od bombardiranja z informacijami. Hkrati pa mislim, da najbrž preprosta priporočila, ki jih ljudje ves čas poslušajo, niso dovolj. Na primer, zjutraj si zamislite, kako boste preživeli dan, naredite si urnik, pogovarjajte se z ljudmi, ki so vam pri srcu in ki na vas dobro vplivajo, seveda po telefonu. Vse to je še posebno obremenjujoče za občutljive ljudi, ki doživljajo stres zaradi različnih težav, na primer mobinga v službi ali da so izgubili službo in so seveda v finančni stiski. V stresu so tudi ljudje, ker ne morejo priti do zdravstvenih storitev. Težko pridejo tudi do psihiatrične pomoči. Zato se moramo mi, psihiatrična stroka, vprašati, ali smo naredili dovolj, da bi ljudem zagotovili pomoč.
Več v reviji Zarja Jana št. 44, 3.11.2020
